Da mlajše generacije o dnevu upora proti okupatorju vedno malo, žalosti predsednika pokrajinskega sveta savinjskega območja Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijana Turičnika, ki je na tem mestu zadnjih šest mesecev. Pravi, da se Slovenci, sploh mlajše generacije, premalo zavedajo, da je slovenski narod v preteklosti doživel in preživel zelo krvave preizkušnje za svobodo, ki jo imamo danes.

V teh prazničnih dneh ne pozabite izobesiti zastave. Že več kot dve leti vas med vožnjo po avtocesti mimo priključka v Arji vasi pozdravlja velika slovenska zastava. Gre za najvišjo in največjo zastavo v Sloveniji. Sprva je marsikdo mislil, da je zanjo poskrbela žalska občina, a se je hitro razvedelo, da jo je postavil domači podjetnik Enes Draganović. Kot nam je zaupal, je idejo zanjo dobil v tujini, kjer so zastave bistveno pogostejše kot v Sloveniji. Velika je 16 krat 8 metrov in je izobešena na 25 metrov visokem drogu. O tem, kdaj in kako pravilno izobesiti zastave, smo se pogovarjali z Aleksandrom Hribovškom, predsednikom Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica.

Profesorica Manca Košir mu je med študijem novinarstva rekla, da je dober novinar dober človek. Pravi, da do danes še ni slišal večje resnice o tem poklicu. Tisti, ki spremljamo njegovo novinarsko delo, se strinjamo, da v skladu s to resnico Vasja Jeger živi. Odraščal je v Šmarju pri Jelšah. To je bil čas, ko ga je prevzela ljubezen do literature. V svojem poklicu je hitro opozoril nase, saj se je posvečal predvsem preiskovalnemu novinarstvu, zato je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za najbolj obetavnega novinarja. A mu je novinarstvo v naslednjih letih postreglo tudi s trpkimi izkušnjami, finančno negotovostjo in z opešanim zdravjem. Danes pravi, da je utrujen od zdrah in afer, rad bi spet čutil radovednost in v sebi ponovno prebudil občutek, da je na svetu še kaj lepega.

Včeraj je bila celjska slovesnost za praznik upora proti okuptorju. V Parku svobode so v kulturnem programu nastopili dijaki Gimnazije Celje – Center, zbrane pa je nagovorila mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.  

  Pisarne za poslovne dejavnosti in prostori za društva – to so dodatne nove predvidene vsebine za tako imenovano staro šolo, ki je že nekaj časa deležna obnovitvenih del. V stari šoli bo svoja vrata, ko bo obnova končana, odprl tudi fizioterapevtski center.  

    Občina Rogaška Slatina ob vznožju Janine, kjer je sedaj asfaltno parkirišče, načrtuje ureditev nove javne turistične infrastrukture za prireditve. Na zadnji seji občinskega sveta je bil izpostavljen pomislek, da je v občini že dovolj prireditvenih prostorov, ki so slabo izkoriščeni, zato nov ni potreben. Mladi, združeni v društvo Aktivna mladina slatnska, pa ureditev pozdravljajo, saj so pri organizaciji preteklih dogodkov pod Janino soočili z različnimi težavami.    

Dom ob Savinji bo letos obeležil 50-letnico in jubilej zaznamoval z novimi pridobitvami, ki so že ali še bodo dvignile kakovost življenja starejših v domu in zaposlenim olajšale delo. Novost so prostori za začasne namestitve, ki jih je dom pridobil z ureditvijo dodatnega, šestega nadstropja v novejši od obeh stavb. Na mizi direktorice doma Bojane Mazil Šolinc, ki je lani za uspešno vodenje doma prejela celjski zlati grb, so že načrti o gradnji dvigala z razglednimi terasami v osemnadstropnem stolpiču ob Savinji ter o preureditvi triposteljnih sob v eno- in dvoposteljne.

Minuli konec tedna se je na Celjskem zgodilo več prometnih nesreč s hujšimi telesnimi poškodbami. Pri delu v gozdu se je 63-letni moški smrtno ponesrečil.

Na dopoldanskem prvem pevskem sprehodu po Celju v okviru letošnjega Mladinskega pevskega festivala je sodelovalo več kot 130 pevcev, folkloristov in godbenikov iz celjskih društev, vrtcev in šol.  

Na včerajšnji svetovni dan Zemlje se je s slovesnostjo na Šmartinskem jezeru končal večletni projekt Doza narave v malhi zabave.

Nobenega dvoma ni, da bo letošnji občinski praznik v Taboru v znamenju prenovljenega Jurijevega trga, s katerim je občina dobila prepoznavno središče. Teden v času praznika bo sicer postregel še s slavnostno sejo in z Jurijevim sejmom. O tem in še o ostalih aktualnih projektih smo se pogovarjali z županom Markom Semprimožnikom. 

Informacijska točka Europe Direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra, je skupaj z Mestno občino Celje že 18. leto zapored organizirala Festival prostovoljstva. Na festivalu že tradicionalno podeljujejo laskave nazive naj prostovoljcev. Na javni natečaj, ki je bil odprt do 21. marca, prispelo kar 40 prijav. Izmed vseh prijavljenih je strokovna komisija izbrala deset naj prostovoljcev v petih starostnih kategorijah. (SŠol, Foto: SHERPA)

Ribiška družina Celje zadnji dve leti opaža pogin samic krapa v Šmartinskem jezeru v času, ko bi se ribe morale drstiti. Kaj je vzrok za to, še ne vedo.

Medvrstniško nasilje, ki se je zgodilo v Celju in katerega posnetke so ljudje in nekateri mediji eksplozivno delili na spletnih omrežjih, je sprožilo val zgražanja, javnega obsojanja, celo objave imen vpletenih. Družba je s tem izpostavila storilce, a z vsakim deljenjem posnetkov linčala tudi osebo, ki je doživljala nasilje. A ljudje imajo od celotne zgodbe vpogled samo v drobec celotne dinamike razvoja in ozadje takšnega nasilja, pravi izr. prof. dr. Katja Košir z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Strokovno, a zelo jasno za vsakogar je pojasnila ustroj delovanja storilcev, in opazovalcev nasilja ter to, kako bi sleherni od nas moral ravnati in kaj razumeti, ko se zgodijo takšni neprimerni in nesprejemljivi dogodki. Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA)

Vojniški občinski svetniki so na sinočnji seji potrdili nove cene programov vrtca, storitve pomoč družini na domu ter cene pogrebnih in pokopaliških storitev na pokopališčih v občini Vojnik. 

Slovenska policija se tudi letos pridružuje vseevropski akciji in bo jutri, v petek, po vsej državi izvedla maraton nadzora hitrosti. Maraton nadzora bo skoraj na 100 lokacijah tudi na Celjskem. V članku preverite, kje so te lokacije. (SŠol, Foto: Andraž Purg)

V Narodni galeriji v Ljubljani so podelili naziv Dobrotnik leta 2022. Bralci časopisov Naša žena, Dolenjski list, Štajerski tednik, Novi tednik, Naš čas, Primorske novice, Novice Svet24 in Vestnik so na območju svoje regije med kandidati izbrali sedem plemenitih posameznikov, ki s svojo dobrosrčnostjo premikajo meje. Po regijskem glasovanju je sledilo še nacionalno glasovanje. Letos je tako naziv Dobrotnik leta 2022 pripadel Juriju Juhantu, ki že deset let skupaj z ženo skrbi za Zavetišče Horjul, kjer je vsak dan v letu predan skoraj sto bitjem, ki nimajo svojega doma ali pa so v zavetišču pristale iz drugih razlogov. Med kandidati, ki so se potegovali za ta laskavi naziv, pa je bila tudi Dragica Mirnik, ki je pred vseslovenskim glasovanjem dobila največ glasov v sklopu izbora Dobrotnik leta 2022 v naši regiji. Mirnikova je predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje. (Foto: Andraž Purg)

Ob svetovnem dnevu knjige je Osrednja knjižnica Celje pripravila nekaj zanimivih dogodkov in omogočila, da se lahko novi člani vpišejo brez letne članarine.

Čebelarstvo ima v Laškem dolgo tradicijo. V minulem letu so v tamkajšnjem čebelarskem društvu obeležili 120-letnico organiziranega delovanja. Jubilej so konec septembra proslavili s svečano akademijo ter z izdajo zbornika. V ponedeljek pa so v Muzeju Laško odprli še razstavo, ki dopolnjuje omenjeni zbornik. Razstava z naslovom »Po bučelah se vižej« (Po čebelah se zgleduj) pripoveduje, kako nas čebele učijo medsebojne povezanosti in sodelovanja ter nam dajejo navdih za lažje premagovanje naših vsakodnevnih izzivov.