V finalu AMZS izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije 2023, ki je danes potekalo v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, sta največ znanja in veščin pokazala Ljubljančanka Ana Menegalija in Matic Tovornik iz Planine pri Sevnici. Najboljša za volanom se bosta eno leto vozila vsak s svojo Fordovo pumo, skupaj z drugimi finalistkami in finalisti pa sta postala mlada AMZS ambasadorja varne vožnje. Oktobra bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo v Avstriji. (SŠol, foto: AMZS)

V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo ob 18. uri odprli novo občasno razstavo z naslovom Stran pa ne bomo metal'. Njena avtorja sta Sebastjan Weber in Urška Repar, oblikovala jo je Janja Vogrin. Na ogled bo do kulturnega praznika prihodnje leto.

»Včasih je še bolje kot v avtu. Sediš višje, avtobus je zelo udoben, vse je vzmeteno, vse se ziblje. Še razgled imaš.« Tako pravi Velenjčanka Alenka Mežnar, voznica avtobusa pri podjetju Nomago. Največ možnosti, da jo srečamo, imamo na linijah velenjskega mestnega prometa ali na kateri redni medkrajevni liniji proti Slovenj Gradcu ali Celju. Je edina ženska v velenjski poslovni enoti, kjer je zaposlena že 17 let.

Do konca avgusta bo na Krekovem trgu na ogled zanimiva razstava o doslej manj znani dejavnosti celjske popotnice, pisateljice in pesnice Alme M. Karlin. Ta ni prepotovala le sveta, pač pa je v tridesetih letih prejšnjega stoletja prehodila tudi skoraj vso Slovenijo. Svoje vtise in risbe je zbrala v popotnih dnevnikih, ki so bili osnova omenjene razstave.

  V Šolskem centru Šentjur (ŠCŠ), kjer dijake in študente izobražujejo za poklice s področja prehranske verige, je bil obnove deležen dijaški dom. V zadnjem času, ko beležijo izjemno zanimanje za vpis v program mehanik kmetijskih in delovnih strojev, so zelo dobrodošle obnovljene delavnice za praktični pouk. Dolgoletna težava je izvajanje športne vzgoje, saj center nima svoje telovadnice. Zato upa na uspešno pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta.  

  Na dan Evrope oziroma nekdanji dan zmage so najmlajši iz vrtcev ter učenci in dijaki šol ponovno prinesli razigranost in barvitost na celjski Glavni trg. S svojimi stojnicami in z glasbeno-plesnimi točkami so pričarali vso raznolikost držav in narodov Evrope.  

Ivo Umek je zgovoren in družaben človek, ki mu ne zmanjka zanimivih spominov in anekdot. Zato je tudi njegov krog prijateljev širok. Srečanja in praznovanja običajno popestri z igranjem na klavir, če je ta pri roki. Verjetno tudi zato rad prihaja v celjski lokal Pri lažnivi priči, kjer to lahko naredi. Tudi pred najinim pogovorom se ni izneveril tradiciji in zaslišala se je melodija znane zimzelene skladbe Ne prižigaj luči v temi. Na vprašanje, kaj bo storil z denarjem, ki ga je nedavno prejel ob podelitvi celjskega zlatega grba, odgovori, da bo večji del namenil fundaciji Barbare Celjske. Istoimenski rotary klub, katerega ustanovni član je, namreč podeljuje iz tega sklada štipendije posebej nadarjenim mladim. »Nekaj denarja sem že in ga še bom porabil za pogostitve prijateljev,« prizna.

  Da bi Štore, če tam ne bi bila vzpostavljena železarna, imele povsem drugačno podobo, kot jo imajo danes, je eno od sporočil razstave, ki jo je Zgodovinski arhiv Celje pripravil na podlagi dokumentov, ki so shranjeni v njegovih zbirkah. Železarna je namreč podpirala gradnjo stanovanj, kulturnega doma, prispevala je za delovanje številnih društev. V Štorah so nekoč imeli svoj kino, svojo vlečnico in celo mrtvašnico.  

  Zakaj ne bi pomagal, če lahko? Tako razmišlja Šentjurčan Simon Jecl, ki je doslej organiziral dve dražbi predmetov vrhunskih športnikov. Izkupiček prve dražbe je Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur namenila več družinam v stiski. 7.500 evrov donacij, ki so jih ljudje prispevali na zadnji dražbi, bo pripomoglo, da bosta primeren dom dobila deček in njegova mama, ki živita v težkih razmerah v občini Dobje.  

Po družbenih omrežjih se te dni širi opozorilo pred letaki, ki naj bi jih našli v Zrečah. Na njih naj bi bila QR koda, ki naj bi bila del nevarne ameriške igre, razširjene med mladimi že pred leti. (SŠol)

  Manjši dogodki in nove turistične zgodbe bodo svoj prostor lahko dobili v obnovljenih kletnih prostorih na Ulici skladateljev Ipavcev 26-27 v šentjurskem zgornjem trgu. Ureditev prostorov, ki izvirajo iz leta 1760 in so tik ob občinski protokolarni stavbi – Ipavčevi hiši, je bila precejšen gradbeni zalogaj.  

 Ste vedeli, da vsaka druga delovno aktivna oseba v Sloveniji na delo odhaja v drugo občino? Število medobčinskih delovnih migrantov se še povečuje, lani jih je bilo približno deset tisoč več kot leto prej. Največ ljudi na delo odhaja v Ljubljano. A morda včasih pozabljamo, da se tudi na Celjsko iz precej oddaljenih krajev na delo vozijo številni ljudje, ki prispevajo k razvoju gospodarstva, kulture, zdravstva in drugih področij. Nekaj njihovih zgodb vam predstavljamo tokrat.  

Včeraj pozno popoldne je zagorelo v enem izmed stanovanjskih blokov v Opekarniški ulici v Celju. Dve osebi so morali reševalci odpeljati v celjsko bolnišnico. Vzrok za požar naj bi bila goreča sveča, ki se je prevrnila. Policija bo zoper eno osebo podala tudi kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti. (SŠol, foto: PGE Celje, bralci NT)

Danes popoldne je zagorelo v enem izmed stanovanjskih blokov v Opekarniški ulici v Celju. Gasilci in ostale reševalne ekipe so še vedno na kraju, gašenje požara je trajalo kar nekaj časa.

Tudi letos so se po Celjskem vrstila kresovanja in tradicionalna druženja ob praznovanju prvega maja oziroma praznika dela. Med drugim so na predvečer praznika kres zakurili tudi na celjski Špici, kjer sta okoli 3000 obiskovalcev zabavali skupina Jadranski maestrali in Nenad Vetma.

Nagrado mala Veronika za najboljšo dijaško pesem bo letos prejela Doroteja Drevenšek iz II. gimnazije Maribor za pesem Bitje iz treh komponent. Njena mentorica je Nina Medved.

Do obnove žovneškega gradu, ki kraljuje na malo več kot 400 metrov visoki vzpetini nad jezerom na obrobju Savinjske doline, je v začetku 90. let prišlo povsem po naključju. Skupina domačih ljubiteljev kulturne dediščine, povezanih v kulturno-zgodovinsko društvo Žovnek, je ruševine želela očistiti in zavarovati. Postopoma so se njihova dela prevesila v obnovo, pri kateri je v tridesetih letih sodelovalo približno 300 prostovoljcev, ki so opravili 30 tisoč ur prostovoljnega dela. Občina Braslovče se je vsem poklonila na sobotni slavnostni akademiji, s katero jim je obenem napovedala podporo tudi v prihodnje.