Včerajšnji dan je tudi na Celjskem zaznamovalo več požarov. Okoli 17. ure v naselju Lipa pri Frankolovem zagorelo gospodarsko poslopje. Zaradi vetra se je požar razširil na bližnji gozd. Gospodarsko poslopje, v katerem so bili kmetijski stroji, je povsem uničeno, so pa iz hleva na srečo uspeli pravočasno rešiti vso živino.

Marsikoga je presenetila odločitev, ki so jo danes posredovali s Kolodvorske. Z Radiotelevizije Slovenija so namreč sporočili, da so na podlagi dejstev in dokazil ugotovili, da je stranka Naša dežela, ki jo vodi Aleksandra Pivec, izkazala izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa parlamentarne stranke, in sicer na podlagi nasledstva kot del stranke DeSUS. 

 Da bi Občina Šentjur zagotovila varnost mesta Šentjur z zaledjem pred poplavami, bo poskrbela za štiri nove sklope protipoplavnih ukrepov, ki so skupaj vredni približno dvanajst milijonov evrov. Župan mag. Marko Diaci je z direktorjem Direkcije RS za vode Romanom Kramerjem že podpisal sporazum o gradnji. Omenjeni sporazum predvideva, da bo občina za tovrstna vlaganja pridobila evropska sredstva.  

  Ste vedeli, da v Šmarju pri Jelšah živijo ajdovske deklice? Če jih še niste videli, je to zato, ker imajo med cerkvama sv. Roka in sv. Tomaža speljane rove, po katerih se lahko neopazno gibljejo. Glede na to, da se rade maščujejo vsiljivcem in radovednežem, najbrž ni dobro kaliti njihovega miru. Tako svetuje Janja Sivec, ki je zaradi želje po ohranitvi domačega ustnega izročila staro povedko ujela med platnice slikanice.  

V vsaki vojni trpijo ljudje. Najbolj tisti, ki so za razvoj žalostnih dogodkov najmanj krivi. Tudi nesmiselno rožljanje orožja v Ukrajini piše številne tragične zgodbe. Vsak dan Ukrajino zapusti več tisoč ljudi. Nekateri so zavetje našli tudi pri nas. Nekateri so iz Ukrajine odšli že prej in zdaj od daleč z grozo opazujejo, kaj se dogaja v njihovi domovini. Med njimi je tudi mlad kitarist in kantavtor Fedir Halatii, ki je iz Kijeva v Slovenijo prišel približno teden pred začetkom vojne. Začasen dom je ob pomoči prostovoljcev in ob podpori Gimnazije Celje – Center našel v Celju, kjer vsak dan z glasbo polni celjske ulice.  

  Da zaradi hudega rastemo, je prepričana Zdenka Kosaber iz Jelc v bližini Gorice pri Slivnici v občini Šentjur. Življenje ji je na pot prineslo veliko težkih preizkušenj. Na srečo ji je bila dana tudi sposobnost, da je v največji temi vedno našla svetlobo. Izšla je iz nezdravega odnosa, premagala zdravstvene težave in zaživela v miru. Njen notranji svet je bogatejši zaradi njenega razdajanja za sočloveka. Rada si vzame čas za starejše in ranljivejše, prinaša jim veselje in prisluhne njihovim tegobam. Pomoč in podporo jim med drugim nudi kot voznica v mreži Prostofer. S stiskom dlani in z bližino obogati tudi zadnje dni umirajočih. »Človek, ki odhaja, potrebuje le našo prisotnost,« pravi.  

Ker v letošnjem letu številnim potečejo vozniška dovoljenja in osebni dokumenti, v ponedeljek pa upravne enote začnejo izdajati tudi nove biometričen osebne izkaznice , marsikje, predvsem pa v Celju, kjer je edina upravna enota kjer je mogoče dokumente naročiti in prevzeti še isti dan, pričakujejo povečano število strank. Da bi bilo gneče manj, bodo upravne enote vrata odprle tudi v soboto, 2. aprila.

Vsak nov dan vojne povzroči nove tragedije in posledično je vse več razseljenih ljudi. Večinoma gre za ženske in otroke, ki pred bombami bežijo iz Ukrajine. Čeprav je uradno za begunce pristojen urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov, je večina tistih, ki so za zdaj sami pribežali v Slovenijo, nastanjenih pri zasebnikih. Glede na vedno bolj zaostrene razmere lahko pričakujemo, da bo tudi v Celju zatočišče poiskalo več ljudi. V občini pravijo, da je Celje na njihov prihod pripravljeno.  

Policisti Policijske uprave Celje iščejo neznanca, ki ga sumijo kaznivega dejanja drzne tatvine. (SŠol)

Poslanci sprejeli Vizjakovo okoljsko ustavo, na Celjsko kotlino pozabili    Državni zbor je na 30. redni seji prejšnji teden med drugim sprejel tudi nov Zakon o varstvu okolja, ki ga je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak označil kot okoljsko ustavo. Čeprav naj bi s tem zakonom sistemsko uredili tudi področje reševanja okoljskih težav zaradi starih bremen, kot je minister ob zavrnitvi zakona o sanaciji Celja obljubljal poslanki Janji Sluga, so pripravljavci, zavedno ali ne, na to ponovno pozabili.  

Šentjurski policisti so v ponedeljek zjutraj obravnavali voznico avtomobila, ki je od Levca do Teharij povzročila dve prometni nesreči. Ženska je vozila tudi pod vplivom alkohola. (SŠol)

S celjske policije so sporočili, da so prijeli storilca ropa pošte na Teharjah.

  Volivci s stalnim ali začasnim naslovom v tujini morajo Državno volilno komisijo o svoji nameri glasovanja na volitvah za poslance v državni zbor obvestiti najkasneje do 24. marca do 24. ure.  

  Muzeji in galerije že dolgo niso več le prostor, kjer človek doživlja estetsko plat umetniških del, ampak so prostor kritične misli, pravi dr. Andreja Hribernik. Po 15 letih dela v slovenskih galerijah in muzejih je bila v začetku marca na mednarodnem razpisu izbrana za direktorico Muzeja sodobne umetnosti Gradec. Mandat na čelu te galerije oz. razstavnega prostora bo začela januarja prihodnje leto. Prepričana je, da lahko umetnost ljudem pomaga razumeti in predelati pereče izzive. Z njeno pomočjo bi rada nagovarjala teme, ki nas pretresajo.  

Kot smo že poročali, se je v soboto 12. marca na avtocesti na območju Tepanja zgodila tragična nesreča, v kateri je umrla ena oseba. Povzročitelj nesreče je s kraja pobegnil. Danes so s celjske Policije sporočili dodatne informacije.

Na Muzejskem trgu bo celjska občina do konca prihodnjega tedna uredila dve parkirni mesti za gibalno ovirane osebe. Namenjeni bosta invalidom, ki so člani Osrednje knjižnice Celje in imajo poravnano letno članarino. Parkirišči bosta nekaj metrov stran od vhoda v knjižnico in bosta označeni s prometnim znakom ter tablo. Parkiranje bo dovoljeno za največ 30 minut.

Slovenija je varna država in za zdaj ni znakov, ki bi nakazovali, da se utegne vojno razdejanje razširiti tudi na naš košček zemlje. Kljub vsemu se zastavlja vprašanje, ali vemo, kako in kam bi se lahko zatekli, če bi se oglasile alarmne sirene, ki bi opozarjale na zračni napad. Vemo, kje so najbližja zaklonišča? In v kakšnem stanju so? V Sloveniji imamo 2244 javnih zaklonišč, kar zadostuje za približno 350 tisoč Slovencev. V Celju je devet javnih zaklonišč, v njih bi zatočišče lahko poiskalo približno 10 odstotkov občanov.  

Občina Laško sodi med bolj poplavno ogrožena območja v državi. Narasle vode so v preteklosti povzročile ogromno škode. Poplave niso prizanašale ne mestu Laško ne ostalim delom občine. Med letoma 2007 in 2013 je bilo Laško kar petkrat pod vodo, dvakrat zaporedoma je Savinja poplavila v enem samem vikendu. Po letu 2013, zlasti po ureditvi marijagraškega ovinka, se je stanje nekoliko izboljšalo. Medtem so v zadnjih letih v občini težave povzročali manjši vodotoki. Z vključitvijo občine v tako imenovani Načrt za okrevanje in odpornost bodo zagotovljeni dodatni ukrepi za večjo poplavno varnost v občini Laško, zlasti na območju Spodnje Rečice in Debra ter od Laškega proti Udmatu.