Da se vgrajeni kamniti lomljenci, ki so del novozgrajenih kamnitih zložb ob kolesarski povezavi med Podplatom v občini Rogaška Slatina in občino Rogatec, luščijo, je oktobra pri inšpekcijskem pregledu ugotovil Inšpektorat RS za infrastrukturo (IRSI). Inšpektorat sicer ni mogel ugotoviti, ali so vgrajene kamnine skladne z izjavo o njihovih lastnostih, ki jo je predložil izvajalec gradnje. Več informacij o tem, ali je kamniti lomljenec ustrezen za vgradnjo v kamnite zložbe, naj bi dal zunanji nadzor, ki ga je naročila Direkcija RS za infrastrukturo. Slednja je tudi naročnica in investitorka državne kolesarske povezave med obema občinama.  

  »Mediji imamo v tem obdobju izjemno veliko nalogo in odgovornost, da vzdržujemo kakovost vsebin. Le tako bomo upravičili svoje poslanstvo, svoj pomen. Ne smemo se pustiti ›zbanalizirati‹. Ob spoznanju, da en medij ne more pokriti vsega, moramo začeti izbirati svoje bitke.« Tako pravi Gašper Andrinek, ki je konec septembra postal predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS). Novinar Vala 202 in programski direktor Festivala Naprej / Forward opozarja, da je novinarstvo danes v zelo težkem položaju. Meni, da se bodo mediji, če bodo želeli preživeti in obstati, na dolgi rok morali bolj specializirati.  

Steklarna Rogaška bo že drugič v zadnjih treh letih zmanjšala število zaposlenih. Vmes ga je povečala. Leta 2020 je namreč odpustila približno dvesto ljudi, nato je ponovno zaposlovala, zdaj pa naj bi še pred koncem leta delo izgubilo približno 130 ljudi. Število zaposlenih so začeli zmanjševati tudi v preboldski tovarni Odelo, ki je tako kot steklarna v tuji lasti. Delo naj bi izgubilo sto ljudi, vendar sindikat upa, da bo vodstvu z reorganizacijo dela uspelo ohraniti čim več delovnih mest. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg)

Letošnjo jesen je završalo po družbenih omrežjih. Oglasili so se v prvi vrsti planinci, ki so se po vzponu na Golte želeli okrepčati v nedavno zgrajeni novi planinski koči, a so bila njena vrata zaklenjena. Dosedanja najemnica Alenka Vetrih je konec septembra predčasno prekinila pogodbo. Komaj zgrajena koča tako ostaja zaprta. Razlog naj bi bila nesoglasja med Vetrihovo in Planinskim društvom Mozirje.

»Sodelovanje v folklorni skupini je način življenja, saj zahteva redno dvakrattedensko udeležbo na vajah, ob čemer si je treba vzeti še čas za nastope,« pravi Vera Orešnik, ki zadnja leta predseduje Celjski folklorni skupini (CFS). Zato pridobivanje novih članov ni povsem preprosto, a tisti, ki vztrajajo, počnejo to z veliko zavzetostjo. Nocoj ob 19. uri bodo v Celjskem domu združili moči tako sedanji kot nekdanji člani CFS in šestdeset nastopajočih bo zaplesalo v počastitev 50-letnice skupine.

V Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje je od sinoči na ogled razstava likovnih del slikarja, grafika in vedutista Avgusta Friderika Seebacherja, ki se je leta 1887 rodil in deloval v Celju, kjer je leta 1940 tudi umrl. 

Ko sva se nazadnje srečali v zdravilišču v Rimskih Toplicah, je bilo slednje še na poti oživljanja. Ob tokratnem snidenju sva klepetali v sodobno urejenih Rimskih termah. Za obuditev zdravilišča si je Jelka Kapun kot predsednica Krajevne skupnosti Rimske Toplice in kot krajanka vneto prizadevala. Ves čas je opozarjala, da razvoja kraja ne bo brez oživitve zdravilišča. Brez dlake na jeziku in vedno v prvi »bojni« vrsti je bila, ko je šlo za dobrobit kraja in prebivalcev Rimskih Toplic. Ob tem je neizbrisno sled pustila tudi na vzgojno izobraževalnem, humanitarnem in kulturnem področju. Za vse to je bila nagrajena s srebrnim grbom Občine Laško.

Te dni sadijo delavci Zelenic mlada drevesa na več krajih po mestu. Pri nogometnem stadionu Olimp so dopoldne zasadili dvajset javorjev vrste maklen, v Novi vasi pa bo namesto v neurju podrtega stoletnega hrasta na predlog zavoda za vartvo narave raslo pet mladih tovrstnih dreves.

Največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji je septembra praznoval tretji rojstni dan. Potem ko je Mestna občina Celje pred leti kupila stavbo nekdanje veleblagovnice v središču mesta, je v njej s pomočjo evropskih sredstev uredila Tehnopark Celje. Ta je postal ne le prostor za izobraževanje in navduševanje mladih za znanost, ampak tudi pomemben del turistične ponudbe mesta. Ta javni zavod vodi vse od ustanovitve Andreja Erjavec. Ob njenem imenovanju so se nekateri spraševali, s čim je prepričala občinske svetnike, da so jo imenovali za direktorico znanstveno-zabavnega parka, saj prej česa podobnega ni počela. Očitno se je v teh letih z delom dokazala, saj je nedavno občinski svet z novim županom na čelu podprl njeno kandidaturo za nov mandat, ki se bo začel februarja prihodnje leto.

V Zgodovinskem arhivu Celje so danes predstavili obsežen prevod šolske kronike I. gimnazije v Celju. Delo povzema enega od dragocenih virov, ki ga hrani arhiv, in sicer šolsko kroniko ene od najstarejših gimnazij v Sloveniji. Na predstavitvi so sodelovali dr. Aleksander Žižek, urednik in eden od prevajalcev, dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju in dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje.

Podjetje Zlati grič iz Slovenskih Konjic ima novega direktorja Davida Hauerlanda, dosedanji direktor Silvo Žižek je zato po večletnem direktorovanju zapustil podjetje. Spomnimo, da je češko podjetje Fidurock s Petrom Valentom in z Davidom Hauerlandom na čelu konjiški Zlati grič prevzelo predlani. David Hauerland je vlogo direktorja prevzel jeseni, ker želi, kot pravi, dejavno soustvarjati zgodbo Zlatega griča in tesneje sodelovati z lokalnim okoljem. In kako namerava češki lastnik razvijati podjetje z dolgoletno tradicijo na področju pridelave kakovostnih vin?

Sinoči, okoli 23. ure, so policisti na avtocesti, na območju Tepanja, obravnavali voznika osebnega vozila, ki je pri omejitvi 130 km/h, vozil 240 km/h.

Seme za rast uspešne turistične kmetije Razgoršek v Pepelnem blizu Šmartnega v Rožni dolini je že v 80. letih prejšnjega stoletja zasejala mama Milica, ki je ob pomoči moža Martina uresničila zamisel o tem, da bi na kmetiji nudili prenočišča za goste. Njune sanje je nadgradil sin Martin, ki v ponudbo kmetije vsako leto doda kaj novega. Temu delu se je povsem posvetil, a brez pomoči sester Helene, Jožice, Sonje in Petre ter njihovih otrok ne bi šlo, je prepričan. Mama sedanje podobe kmetije žal ni dočakala, a so njeni nasledniki prepričani, da bdi nad njimi in da so tudi zato uspešni, medtem ko oče še vedno pomaga po svojih močeh.

Martinovo je za Laščane že doga stoletja pomembna prelomnica. Zadnja leta sovpada s praznovanjem občinskega praznika, sicer pa je to predvsem farni praznik, saj je sv. Martin zavetnik ene najstarejših slovenskih cerkva, ki stoji na osrednjem trgu Laškega. Eden pomembnejših dogodkov ob praznovanju martinovega v Laškem je tudi Martinov sejem. Pravico zanj je mesto dobilo s privilegijem že pred 796 leti. V spomin na ta dan v Laškem vsako leto pripravijo sejem z bogato ponudbo lokalnih dobrot blagovne znamke Okusiti Laško. Živahno sejemsko dogajanje je bilo v mestu ob Savinji tudi na letošnjo Martinovo nedeljo.

Do 10. decembra bo v Galeriji Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah na ogled razstava del akademskega slikarja in grafika Staneta Jagodiča. Ustvarjalec ob svojem 80. jubileju na razstavi z naslovom Nazaj v mladostni kraj prvič predstavlja kataloge, plakate in vabila, ki jih je med letoma 1982 in 2002 oblikoval za različne dogodke v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Celju.  

Jubilejna 30. Novačanova srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin, ki jih pripravlja Gledališče Zarja Celje, so se sinoči končala. Nagrado tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva je prejela Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša v izvedbi Kulturnega društva Loški oder. Nagrado je prevzel režiser Dejan Spasić.

  Dravske elektrarne Maribor želijo na grebenu Maclja postaviti pet vetrnih elektrarn – tri so predvidene na območju občine Rogatec, dve na območju občine Žetale. Župan Rogatca Martin Mikolič pravi, da so občani in predstavniki občinskega sveta umeščanju elektrarn, ki naj bi na leto proizvedle približno 90 gigavatnih ur električne energije, naklonjeni. Občina od vlagatelja pričakuje letno nadomestilo za izrabo prostora in bolje urejene lokalne ceste. Nekoliko drugačen pogled na umeščanje elektrarn ima sosednja občina Žetale.  

Zavod Celeia Celje je danes prvič pripravil celodnevno enološko-gastronomsko dogajanje v središču mesta, posvečeno Martinovi soboti.  

Letošnje pridelovalno leto je bilo za vinogradnike eno najzahtevnejših, saj je bilo obeleženo s pogostimi neurji s točo, z obilico padavin in s plazovi. Zaradi vsega naštetega je bilo vinsko trto zelo težko obvarovati pred rastlinskimi boleznimi, pravi specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca Tadeja Vodovnik Plevnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Kljub manjšim povprečnim količinam je bilo možno tudi v naših krajih pridelati vino vseh kakovosti, vseh vrst in vseh stilov.  

Šmartno ob Paki, ki praznuje občinski praznik novembra, je bilo med bolj prizadetimi lokalnimi skupnostmi v avgustovskih poplavah. Odprava obsežnih posledic na javni infrastrukturi bo dolgotrajna, a župana Janka Kopušarja skrbi predvsem psihično počutje ljudi, ki so ob povodnji in proženju plazov v strahu za svoja življenja in premoženje doživljali stres, zdaj nekatere pesti še negotovost, kje bodo lahko mirno in varno živeli. Kritičen je do države in stroke, ki se, kot pravi, obotavljata pri iskanju primernih rešitev za ljudi.