Svoja vrata so včeraj prvič odpirle Pravljične Rimske Toplice. Minuli torek so v parku pod Rimskimi termami zasijale praznične lučke, najmlajše je obiskal Miklavž, piko na i odprtju Pravljičnih Rimskih Toplic je dodal Dejan Dogaja. 

Ste obveščeni o tem, kako bo porabljen proračun občine, kjer živite? Veste, kakšna gradnja je predvidena v bližini vašega doma in kakšne spremembe občinskega prostorskega načrta se obetajo? Vas zanima, kdo so predstavniki občine v zdravstvenem domu ali šoli, kamor zahajate vi, vaši otroci ali vnuki? In kako so občinski svetniki nazadnje glasovali o vodstvu kakšne pomembne občinske javne ustanove? O tem in še marsičem odloča občinski svet, seje so javne, o odločitvah pogosto poročamo mediji. Kako se za obveščanje o dogajanju na sejah trudijo občine? Od 33 občin na Celjskem jih ima le sedem prenos sej na televiziji, spletu ali kanalu YouTube. Tri občine na spletu po seji objavijo tonski posnetek, večina, 23 občin, objavlja le pisni zapisnik.  

Policista Policijske postaje Mozirje  sta v soboto ponoči, med nadzorom prometa v Ljubiji,  opazila da v bližnji soseski gori.

Mag. Darja Kramar bo najverjetneje nova direktorica Bolnišnice Topolšica, v kateri je zdaj zaposlena kot pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege. Za njeno imenovanje mora podati soglasje še vlada. Sedanjemu direktorju Juriju Šorliju je 18. novembra potekel štiriletni mandat, za novega se ni potegoval. Do imenovanja svojega naslednika je vršilec dolžnosti direktorja.

Pravi, da ne mine dan, da ne bi ustvarjal. »Odkar sem se pri treh letih naučil pisati in brati, sem kar naprej nekaj kracal. Pri šestih letih sem začel pisati pesmice in od takrat se nisem ustavil. Neka sila me žene, da moram pisati,« razlaga Matej Krajnc, avtor več kot šestdesetih pesniških zbirk, več kot tridesetih proznih del in več kot štiridesetih knjižnih prevodov, kjer je bil samostojni prevajalec ali soprevajalec. Do konca leta bo neverjetna zbirka njegovih kantavtorskih glasbenih del dosegla številko štiristo. Na vprašanje, ali želi priti v Guinnesssovo knjigo rekordov, odgovori: »Pravijo, da sem avtor z največ izdanimi ploščami. Ne vem, ali je to res, mogoče bom to kdaj preveril.« Že zdaj pa je jasno, da je veliko njegovih del, ki imajo običajno zelo nenavadne naslove, povezanih s Celjem, kjer je preživel otroštvo in mladost in ki se mu je globoko vtisnilo v srce.

Obilno deževje in veter sta včeraj na Celjskem povzročilo več težav. Gasilci so morali posredovati na območju občin Celje, Laško, Radeče, Žalec, Mozirje, Nazarje, Ljubno, Rečica, Zreče in Slovenske Konjice. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je šlo večinoma za črpanje meteorne vode iz poplavljenih prostorov, prekrivanje plazišč, odstranjevanje podrtega drevja in prekrivanje poškodovanih ostrešij.

Tradicionalni prižig luči v Celju je privabil na Glavni trg množico obiskovalcev. Ob prvi pošiljki snega v tej zimi jih je pozdravil župan Matija Kovač in jih povabil na dogodke, ki bodo do konca meseca prispevali k prazničnemu vzdušju v mestu.

3. decembra se spominjamo rojstva slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, slovenske kulturne ustanove pa na pobudo Ministrstva za kulturo že od leta 2000 vabijo na dneve odprtih vrat. V naši regiji bodo nekateri dogodki, posvečeni veselemu dnevu kulture, tudi v soboto.  

Na praznično vzdušje in številne dogodke, ki bodo decembrske dni napolnili s toplino, vabijo v Laškem. Lučke po mestu so zasijale minulo nedeljo, 3. decembra. Takrat je otroke obiskal že tudi prvi izmed treh dobrih mož, sveti Miklavž.

Na intervju je prišel iz nočne izmene iz celjskega regijskega centra za obveščanje, kjer dela kot operater. Ponudila sem mu kavo, a jo je vljudno zavrnil. O njegovi utrujenosti ne duha ne sluha. Govoril je hitro, zbrano in s posebnim žarom. O vsem, kar zapolnjuje njegov vsakdan. Ob delu v centru za obveščanje, kjer zaposleni to jesen opozarjajo na nizke plače, je že vrsto let predan gasilec, ribič, lovec, tudi šolanje psov mu ni tuje. In je eden tistih junakov, ki so med avgustovskimi poplavami pomagali pri reševanju ljudi, od katerih še danes prejema zahvale.

Člani Etnološkega društva Sedraž bodo okolico cerkve v središču kraja tudi letos spremenili v idilično božično vasico, kjer bodo obiskovalce znova pozdravili sveta družina, pisana živalska druščina, sveti trije kralji ter tisoče lučk. Na postavitev znamenitih jaslic se krajani že vneto pripravljajo.

  Enota vrtca na Planini pri Sevnici ima od začetka tega šolskega leta dva dodatna oddelka in obnovljene številne dodatne spremljevalne prostore. Občina je novo pridobitev, ki je pomembna za predšolsko vzgojo v občini in kraju, namenu predala zadnji četrtek novembra.  

Na sinočnjem dobrodelnem koncertu Klic dobrote 2023, ki je bil kot vsako leto organiziran v celjski dvorani Golovec, so gledalci in poslušalci do konca koncerta zbrali 178 tisoč evrov za pomoč družinam v stiskah. Zbiranje pomoči se bo nadaljevalo do konca leta.

Končan je velik skupni projekt treh občin (Mestne občine Celje, Štor in Vojnika), ki je pomenil dograditev kanalizacijskega omrežja in druge infrastrukture za odvajanje odpadnih voda. Nosilka približno sedem milijonov evrov vrednega projekta je bila Mestna občina Celje. Projekt sta sofinancirali Evropska unija iz sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Tri občine naj bi tako prejele 5,5 milijona evrov ali 73-odstotni delež sofinanciranja.

Božični Vojnik, ki svoja vrata odpira 16. decembra, bo letos še pestrejši, napovedujejo organizatorji. V treh ulicah Vojnika ter v Domu sv. Jerneja bo postavljenih okoli 200 jaslic, pester bo tudi program dogodkov. V sodelovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije bodo na ogled postavili tudi vseslovensko razstavo jaslic.  

V petek, okoli šestih zjutraj, se je v Rogatcu zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla 77-letna peška. Vanjo je na prehodu za pešce trčila voznica osebnega vozila. (SŠol, foto: Arhiv NT/Andraž Purg)

Božičkova tovarna daril, ki je prejšnja leta gostovala v nakupovalnem središču na obrobju mesta, je danes zaživela v starem mestnem jedru v prostorih na Glavnem trgu 8 in je del letošnjega Pravljičnega Celja. Celjski župan Matija Kovač in predsednik Humanitarnega društva Enostavno pomagam Milan Ninić sta zavila prvi dve darili.

 Če se ljudje povežemo in delamo s srcem, lahko naredimo velikanske spremembe. To je v zadnjih tednih občutilo več družin iz vasi Okonina in Radmirje v občini Ljubno. Ljudje iz različnih krajev so namreč združili moči in krajanom, ki jim je avgustovska poplava zalila kleti, odplaknila ozimnico in uničila vrtove, priskrbeli dobrine, s katerimi bodo lažje prebrodili jesen in zimo. »Izjemno smo hvaležni vsem prostovoljcem, ki so nam pomagali pri zbiranju donacij, prevozih in razdeljevanju,« pravi Stanka Hren, ki ob stiski svojih sosedov ni pogledala stran. Prostovoljci pa se sprašujejo, kako težko mora biti ljudem v prizadetih krajih, ki nimajo »svoje Stanke«.  

 Grobelno je mali kraj na meji med občinama Šentjur in Šmarje pri Jelšah, med drugim poznan po vozlišču železniških povezav in po prometnih oznakah, ki spominjajo na smerokaze kakšnih prestolnic. Po zaslugi Gregorja Počivalška pa tamkajšnji dom krajanov postaja vse bolj poznano koncertno prizorišče, kjer lahko poslušalci glasbo začutijo v klubskem vzdušju. Mali oder v malem kraju že 13 let gosti tudi festival, namenjen kantavtorski glasbi. Pod njegovim okriljem je doslej nastopilo približno 65 kantavtorjev iz desetih držav.  

 »Dokler je voda prekrivala park, sploh nismo vedeli, kaj nas čaka spodaj. Rastline so se dušile v blatu, nekatera drevesa in grmovnice smo morali požagati, saj jih nismo mogli očistiti.« Tako razmere v Mozirskem gaju po avgustovskih poplavah opisuje vodja parka Elica Bele. Čeprav je bilo težko, s somišljeniki niso obupali. Pri tem so se zgledovali po nazoru Elicinega očeta Jožeta Skornška, ki je bil med pobudniki, da so domačini sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja krajevni odpad preuredili v gaj.