Med zagotovo največje ali vsaj najbolj vidne naložbe tega mandata bo sodila obnova središča Tabora. Taborčani so si jo dolgo želeli in letos, kot kaže, bodo le dočakali njen začetek. Občina je spomladi pripravila potrebno projektno dokumentacijo, se prijavila na razpis za sofinanciranje in čakala. V začetku septembra je izvedela veselo novico, da je upravičena do sofinanciranja približno 180 tisoč evrov vredne obnove občinskega središča, kar za občino s približno 1.500 prebivalci zagotovo ni zanemarljivo.

Za Gledališčem Celje je nova premiera. Prejšnji četrtek zvečer je krstno uprizorilo satirično humoresko Kozlovska sodba v Višnji Gori, ki na izredno duhovit način spregovori o odnosih v majhni skupnosti, podkupljivosti, tožarjenju, sprenevedanju in koristoljubju.

Vsi tisti, ki ste v teh dneh zavili na največji slovenski nepremičninski portal, ste lahko opazili, da je naprodaj osrednja turistična zgradba v središču Žalca. Lastnik hotel z igralnico prodaja za malo manj kot dva milijona evrov. Zakaj se je odločil za prodajo, direktor Damijan Lamovšek ni želel komentirati. A se je na to odzvala Občina Žalec, ki si, kot je sporočila, v prvi vrsti želi, da bi novi lastnik hotel bolj povezal z lokalnim okoljem.

Prometni kaos na Ljubljanski cesti in v Čopovi ulici Zaradi gradbenih del, ki jih v okviru projekta zagotavljanja poplavne varnosti na porečju Savinje izvaja direkcija za vode, je od sredine avgusta popolna zapora prometa na odseku lokalne ceste Ljubljanska cesta–Medlog in javne poti Medlog do hišne številke 1. Zaradi zapore prihaja v času prometnih konic na območju naselij Otok in Na zelenici do povečanega prometa, kar povzroča slabo voljo med vozniki in občani.  

Teš in HSE napovedala odstop od pogodbe za dobavo toplotne energije; Teš na pragu likvidnostnih težav  Izstop iz premoga v Šaleški dolini pomeni tudi prekinitev dosedanjega načina daljinskega ogrevanja – drugega največjega v državi, na katerega je priključenih več kot 40 tisoč gospodinjstev. Lokalna skupnost pospešeno išče rešitve, a za zdaj enoznačnega odgovora, kako brez Teša, še ni. Velenjsko komunalno podjetje je od Teša in HSE prejelo napoved odstopa od pogodbe za dobavo toplotne energije. V pogodbi je zapisan 10-letni odpovedni rok, zato ljudi v Šaleški dolini kljub vsemu še ne bo zeblo. A zagotovo takšne, enostranske poteze ne pripomorejo h krepitvi zaupanja prebivalcev do energetskih gospodarskih družb.  

Celjski kriminalisti so konec prejšnjega meseca zaključili obsežno preiskavo sumov storitev kaznivih dejanj obremenjevanja in uničevanja okolja ter kazensko ovadili štiri odgovorne osebe podjetij iz Celja, Domžal in Ljubljane, štiri zaposlene v podjetjih iz Domžal in Ljubljane ter 27-letnega moškega z območja Šentjurja. Gre za primere onesnaženja okolja, ko so vozniki tovornih vozil na štiri zemljišča v Vodulah pri Dramljah, industrijski coni v Šentjurju, v Jerčinu ter v Spodnjem Grušovju nezakonito odložili več kot 500 ton odpadnega blata iz čistilnih naprav in s tem poslabšali kakovost zraka, vode in zemlje v takem obsegu, da so s tem povzročili tudi dejansko nevarnost za živali in rastline na omenjenih zemljiščih in okolici.

Prostorsko stisko v Zdravstvenem domu Laško naj bi rešil težko pričakovani prizidek. Projekt je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Obiskovalca že ob vstopu v grad Komenda pozdravi ena najnovejših pridobitev, malteški vitez, ki rade volje pozira z vsakim, ki si to zaželi, predvsem pa ljudi opozarja na dolgo in pomembno obdobje, ko so malteški vitezi živeli in gospodarili z gradom Komenda. A za debelimi grajami zidovi se skriva veliko več kot zgolj malteški pridih. Deset let po obnovi v gradu domujejo občinska knjižnica s spominsko sobo pesnice in pisateljice ter častne občanke Neže Maurer, glasbena šola, poročna in večnamenska dvorana, stara hmeljska sušilnica, butična kavarna in turističnoinformacijski center, na čelu katerega je zadnje leto Damjan Jevšnik.

Celjski mestni svetniki so na današnji seji brez razprave po hitrem postopku sprejeli drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Prav tako so sprejeli sklep, da se družbi Celjski sejem oprosti plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za drugo polovico letošnjega leta v višini okoli 33 tisoč evrov. Med drugim so potrdili tudi Trajnostno strategijo za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v Mestni občini Celje, se seznanili s poročilom o delovanju Poklicne gasilske enote Celje v letu 2020 ter sprejeli sklepe MOC kot edine družbenice Javnega podjetja Zelenice.

Nepremičnine Celje so objavile javni razpis za oddajo v najem predvidoma 150 neprofitnih stanovanj na območju Mestne občine Celje. Ta bodo upravičencem, ki bodo uspeli na razpisu, oddana v najem v letih 2022, 2023 in 2024.

Občina Polzela praznuje občinski praznik 2. oktobra v spomin na Polzelane, ki so bili na ta dan leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru. V občini trenutno živi malo več kot 6.300 prebivalcev, kar je natančno tisoč ljudi več kot pred dvajsetimi leti. Na račun dobre prometne lege ob avtocesti so si predvsem v ravninskem delu občine dom ustvarile številne mlade družine.

Slovenski pevec, Celjan Oto Pestner, je pred 50 leti prvič zmagal na Slovenski popevki. Kot 15-letni deček je takrat zapel pesem 30 let. Danes mu je podžupanja Mestne občine Celje izročila kelih cesarice Barbare in županovo priznanje za življenjsko glasbeno ustvarjanje in doprinos k prepoznavnosti Celja.

Razvpiti Božo Dimnik je spletel omrežje od leve proti desni - razkrivamo njegove člane. Tudi v tako majhni državi kot je Slovenija, ne manjka neformalnih skupin in omrežij, ki so trdno ali samo ohlapno povezana. Velja biti pozoren na tiste, še posebej vplivne, ki predstavljajo oziroma se znajdejo na presečiščih teh omrežij.

Neokrnjena narava in bližina osrednje državne prometne povezave sta pomembni prednosti občine Vojnik. A najpomembnejša sta bogato družbeno delovanje in povezovanje. Srčnost prostovoljcev se je še posebej izkazala v težkih časih epidemije. Župan Branko Petre je prepričan, da se je treba s situacijo, v kateri smo se znašli, pogumno spoprijeti in izkoristiti možnosti, ki nam jih nudi znanost. V prihodnost zre z optimizmom, ob čemer se zaveda, da se je treba odločati previdno in preudarno.  

V Šmarju pri Jelšah se v teh dneh začenja gradnja treh objektov z oskrbovanimi stanovanji. Predračunska vrednost izgradnje dveh objektov je nekaj nad tri milijone evrov.

  Dva tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v središču Gorice pri Slivnici naj bi bilo do konca prihodnjega leta preurejeno v park z različnimi grmovnicami in drevesi. Obiskovalci bodo lahko čez nekaj časa občudovali češnjeve cvetove ali posedeli v senci lipe. Urejanja parka se je lotila Eva-Maria Hauck – Grasselli. Gre za ženo pokojnega znanstvenika in inovatorja, čigar družina je morala svojo domovino prisilno zapustiti ob koncu druge svetovne vojne. Svojo uspešno kariero je Robert Karl Grasselli, ki je preminil leta 2018, pisal tako v Nemčiji kot v Združenih državah Amerike.  

  Ipavčevi kulturni dnevi se danes začenjajo v občini Šentjur. Gre za sklop prireditev, s katerimi bodo letos še posebej obeležili Leto Josipa Ipavca 2021, ki ga je na predlog šentjurske občine Vlada RS razglasila na državni ravni. Na šentjurski občini poudarjajo, da so se organizatorji – poleg občine še knjižnica, glasbena šola, izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in lokalna društva – letos s slovesnimi dogodki še posebej potrudili, da bodo spomin na Josipa Ipavca v njegovem rojstnem kraju obudili ponosno in z vrhunskimi prireditvami.  

  »Nisem vedela, da sem bila rojena v Rogaški Slatini. Vrsto let sem verjela, da sem bila rojena v avstrijskem Sauerbrunnu,« je dejala 79-letna gospa, ki je iskanje svojih korenin opisala kot hojo po dolgi in razdrapani cesti. Sredi druge svetovne vojne so jo nacisti kot devetmesečno dojenčico iztrgali iz rok njene družine. Od kod v resnici izvira, je izvedela šele pred približno desetletjem. Pred časom je svojo zgodbo predstavila v Muzeju novejše zgodovine Celje. Tokrat so »ukradeno deklico« v njenem domačem kraju gostili dijaki in učitelji Šolskega centra Rogaška Slatina.  

Novembra bo minilo 50 let od ustanovnega odbora Šaleškega aerokluba, ki se je takrat imenoval še Aeroklub Velenje. Vanj so bili vključeni vsi tisti, ki so pomagali pri nadaljnjem razvoju te dejavnosti. Ljubezen do letenja in svobode, ki jo človeku dajejo krila, je botrovala temu, da so člani vztrajali in verjeli. Ob podpori takratnega gospodarstva so zanesenjaki postopno, korak za korakom, gradili letališče. Danes je v Lajšah pri Šoštanju moderno letališče z vso letališko infrastrukturo, lastno floto, letalsko šolo in izkušenimi inštruktorji. Danes dopoldan, ob 10. uri, bo na letališču Lajše uradna slovesnost ob letošnjem jubileju Šaleškega aerokluba. V okviru dogodka bo tudi predstavitev knjige dr. Mirana Aplinca Letalstvo v Šaleški dolini po drugi svetovni vojni.  

Minuli teden so številni domači in tuji strokovnjaki na dvodnevni mednarodni konferenci, ki jo je ob podpori nemškega veleposlaništva gostila velenjska občina, pretresali različne evropske izkušnje za pravičen izstop iz premoga. Predstavnika Evropske komisije sta dejala, da ima Slovenija poleg 235 milijonov evrov iz sklada tudi druge možnosti sofinanciranja izstopa. Koliko denarja bo za prestrukturiranje dobila Šaleška dolina, bo pokazal čas.