Celjska fotografska razstava (CFR) je projekt, ki ga je začelo Fotografsko društvo Celje pred več kot dvema desetletjema. Digitalni foto klub Celje je leta 2019 prevzel pravno nasledstvo FD Celje in poskrbel, da projekt ni zamrl. Še več, poskrbel je za nov, svež zagon. Razstavi so novi organizatorji dali stalno vsebino z upanjem, da bo z leti prerasla okvire klubske fotografije, kar se je letos že začelo dogajati. Letošnja razstava je že 22. zapovrstjo. Nagrajene fotografije so v Celjski kulturnici na ogled še do konca meseca.

  V mladosti je na svoji koži izkusila, kaj pomeni, če se človeku nenadoma zaprejo vrata. Po delovni nesreči, ko je oče lahko hodil le s pomočjo bergel, starša nista mogla plačevati za njen študij, zato se je morala čim prej zaposliti. Svoje poslanstvo je našla v vrtcu med otroki, ki se ji še danes zdijo najboljši in najbolj pošteni državljani. Poudarja, da se je zanje vredno truditi. Pod okriljem šentjurskega občinskega združenja prijateljev mladine se že več desetletij bori, da se mlade duše kljub težkim družinskim okoliščinam uspejo obdržati na svoji poti.  

V Celju občani in turisti že nekaj časa izpostavljajo pomanjkanje javnih sanitarij v mestnem središču. Trenutno lahko invalidi in ostali občani ter obiskovalci koristijo javne sanitarije na Mestni tržnici, s katero upravlja družba Simbio.

8. januarja letos, okoli 12.30 ure, je na Avtobusni postaji v Celju prišlo do eksplozije v kateri so bile poškodovane tri osebe.

Na Gimnaziji Celje – Center so že 14. leto pripravili tradicionalni dobrodelni koncert. Včeraj so mu prisluhnili dijaki šole, konec tedna pa bo na socialnih omrežjih šole in YouTube kanalu objavljen tudi posnetek. Dijaki, učitelji starši in podporniki so zbrali so več kot štiri tisoč evrov, ki jih bodo namenili društvu Junaki 3. nadstropja, ki povezuje otroke obolele z rakom in njihove družine.

Ministrstvo za okolje in prostor nadaljuje zamenjavo onesnažene zemljine vrtcev v Celju, ki bi se sicer morala začeti že med poletnimi počitnicami. Dela poleg zamenjave zemljine vključujejo ureditev okolice vrtcev, med drugim zamenjavo ograj, hidroizolacijo stavb, zamenjavo komunalnih vodov in podobno. Potem ko so bili v letih 2019 in 2020 sanirani štirje vrtci, je letos in prihodnje leto predvidena sanacija treh, in sicer enot Center Vrtca Tončke Čečeve, Iskrica Vrtca Zarja in Luna Vrtca Anice Černejeve. Hkrati bodo obnovili otroško igrišče ob Savinji. Najprej bosta prišli na vrsto enoti Luna in Iskrica, nato še Center in igrišče ob Savinji. Dela na vseh štirih lokacijah bodo predvidoma končna marca prihodnje leto.

Privlačno za turiste, kaj pa za Celjane? Projekt gradnje visečega mosta v Celju zbuja že od začetka tako nasprotovanja kot odobravanja. Na Upravni enoti Celje je vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za več kot 500 metrov dolg viseči most med Grajskim hribom pod Starim gradom in Miklavškim hribom, čeprav o naložbi ni bilo ustrezne razprave, opozarjajo nekateri mestni svetniki.

 V Zdravstvenem domu (ZD) Žalec sta dva zaposlena izdajala lažna cepilna potrdila. Zato je vodstvo doma zanju izdalo sklep o odstranitvi z delovnega mesta, so danes sporočili iz ZD Žalec. Zadevo že preverjajo tudi celjski policisti, so povedali na Policijske upravi Celje.  

  Zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah je po nedavnem uradnem odprtju novega prizidka večji za 900 kvadratnih metrov površin. Ob prizidku so v domu poskrbeli še za zunanjo ureditev in dodatne parkirne prostore. Investicija je bila skupaj vredna 1,65 milijona evrov, pri čemer je milijon evrov prispevalo ministrstvo za zdravje.  

  Malo več kot dve leti, devetnajst večerov in 29 gostov. Takšna je statistika Celjskih večerov, ki jih je v obdobju od oktobra 1990 do januarja 1993 najprej v Hotelu Evropa in nato v zdravilišču na Dobrni skupaj z Dragom Medvedom prirejal Jože Volfand. Po tridesetih letih je marsikaj, kar je bilo izrečenega na teh večerih, in tudi, kdo je na njih sodeloval, utonilo v pozabo. Zdaj je vse, kar se je takrat dogajalo in kakšen pomen so imeli celjski pogovori, zapisano v knjigi Jožeta Volfanda. »Nikoli prej in nikoli kasneje v Celje ni prišlo toliko pomembnih akterjev političnega življenja. Zato lahko rečemo, da je Celje pomembno prispevalo k intelektualnemu in političnemu življenju v začetku devetdesetih let,« je na predstavitvi knjige dejal Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je skupaj z Zgodovinskim arhivom Celje podprl njeno izdajo.  

Čeprav je do veselega decembra še skoraj mesec in pol, se v Mestni občini Celje že pripravljajo na praznično okrasitev mesta. Mestno jedro in ulice bodo tudi letos okrasili s smrekami, ki jih bodo podarili občani.

Ob podpori dobrih ljudi spet zaživeli O žalostni zgodbi tričlanske družine s Stranic smo že pisali. Tokrat lahko pišemo o njenem srečnem koncu. Usoda družine Dolar se je konec lanskega leta dotaknila mnogih. Čeprav so že pred tem številne organizacije vedele, da živijo oče Slavko, mama Cvetka in njun najstniški sin Jože v izjemno slabih pogojih, se je pri načrtovanju obnove skromnega doma vselej zataknilo pri denarju. Dokler niso v življenje družine posegle članice Lions kluba Konjice Vita. Ob podpori prijateljskih dobrodelnih klubov in številnih dobrih ljudi so v nekaj mesecih zagotovile dovolj denarja za obnovo dotrajane in zaradi požara načete tristo let stare hiše. Skromna in srčna družina se je tako konec prejšnjega tedna vselila v povsem prenovljen dom.  

Včeraj, nekaj minut po 19. uri, je zagorelo v Gajih v Trnovljah pri Celju. Požar je izbruhnil na območju podjetja za zbiranje odpadkov Dinos. Po do zdaj znanih podatkih je zagorelo v mlinu za mletje odpadkov. (SŠol)

Celjska poslanka Janja Sluga je v zakonodajni postopek ponovno vložila zakon o sanaciji Celjske kotline. Dopolnjen predlog zakona prinaša več sprememb, med drugim, da bi moral sredstva za sanacijo zagotoviti onesnaževalec.

Kučan, Janković, Aksentijević in drugi so se poslovili od od Ljuba Bavcona. V 97. letu starosti je umrl dr. Ljubo Bavcon, strokovnjak za kazensko pravo, rojen 19. maja 1924 v Ljubljani. Pogrebna slovesnost s partizanskimi prapori, prepevanjem partizanskih pesmi in z govoroma predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijanom Križmanom ter dr. Alenke Šelih v imenu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je bila 14. oktobra na Pokopališču Žale, kjer so se od zaslužnega profesorja in častnega občana ljubljanske mestne občine poslovili predvsem njegovi stanovski kolegi.

Enajst kandidatov v boju za naslov Zveza slovenske podeželske mladine s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) v oktobru organizira 13. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet – kmetica 2021. Namena prireditve sta podpiranje inovativnost med mladimi s področja kmetijstva, gozdarstva ali ribištva ter spodbujanje prenosa znanja. Med 11 kandidati, ki se potegujejo za naziv, sta tudi dva predstavnika iz naše regije.  

Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič o 170 letih neprekinjenega delovanja založbe Slovenski jezik in slovenska knjiga nista nekaj samoumevnega, zanju so si morali naši predniki močno prizadevati. Mohorjeva družba, katere naslednica je Celjska Mohorjeva družba, je že pred 170 leti ocenila, da lahko slovenski jezik širi oziroma ohrani le, če širokim ljudskim množicam ponudi knjige. Mohorjeva družba je bila leta 1851 ustanovljena kot knjižno društvo in kot najstarejša knjižna ustanova je navadila Slovence brati. Družba je širila narodno zavest in obzorje.  

V Splošni knjižnici Slovenske Konjice je na ogled interaktivna razstava, na kateri sta podrobneje predstavljena življenje in literarno delo konjiške meščanske družine Rudolf. Ugledna meščanska družina s šestimi otroki (oče Ivan, mama Josipina in otroci Ivo, Vladimir, Dušan, Janko, Vida in Branko) je v Slovenskih Konjicah živela konec 19. in v začetku 20. stoletja. Vsi njeni člani so bili visoko izobraženi in narodno zavedni. Največji pečat so pustili v literarnem ustvarjanju.

Ujeta v svobodi je izpoved Celjanke, ki zaradi ukinjenih letov ob začetku svetovne pandemije ostane ujeta na Salomonovih otokih. Sama se znajde v tropskem raju, med neznanimi ljudmi in njihovimi običaji. Prepuščena je svoji iznajdljivosti. Z izostrenim pogledom in veščim peresom novinarke v knjigi s potopisno natančnostjo bralce popelje na odisejado po Avstraliji, Havajih, Fidžiju, Salomonovih otokih. A njena pot ni le fizično potovanje od točke a do točke b, je tudi precej pomembnejše potovanje do globine svojega jaza.