Policisti Postaje prometne policije Celje so včeraj dopoldne na avtocesti A1, izven naselja Celje, kjer je hitrost vožnje s splošnim predpisom omejena na 130 km/h, izmerili prekoračitev največje dovoljene hitrosti vozniku osebnega avtomobila, ki je vozil z izmerjeno hitrostjo 232 km/h.

Kako zadolžene so naše občine, je zagotovo eno od pomembnih vprašanj pred lokalnimi volitvami, saj tudi to vpliva na možnost izvedbe različnih projektov in vsega, kar obljubljajo te dni županski kandidati.

V občini Laško, ki danes obeležuje občinski praznik, je letošnje leto obogateno s številnimi jubileji. Občina je leto razglasila za leto planinstva, saj v Planinskem društvu Laško obeležujejo kar tri častitljive jubileje: sto let ustanovitve planinskega društva, 70 let od odprtja planinskega doma na Šmohorju ter 110 let od smrti Laščana Frana Orožna, geografa in ustanovitelja Slovenskega planinskega društva. Ob tem Čebelarsko društvo Laško slavi 120-letnico, pred 160 leti je bila ustanovljena Laška pihalna godba … To dokazuje, da je v občini živahno društveno življenje, ki bogati skupnost, pravi župan Franc Zdolšek. Bogatijo jo tudi številni projekti, ki jih je občina uresničila v zadnjem letu.

Okrožno državno tožilstvo je po petih letih od odmevne afere oškodovanja etažnih lastnikov vložilo obtožnico zoper nekdanjega direktorja stanovanjske zadruge Atrij Celje Radovana Cinka in računovodkinjo v podjetju. (SŠol)

S celjske policijske uprave so danes sporočili, da so našli 10-letnega afganistanskega dečka, ki je včeraj odšel iz Kriznega centra za mlade v Celju. (SŠol) 

Kot smo izvedeli, je danes iz Kriznega centra Celje pobegnil 10-letni deček. Policija in pristojni ga še iščejo. (SŠol)

Najplodnejši del svojega življenja je posvetil Pivovarni Laško, kjer je izdatno prispeval k njeni rasti in razvoju. Pomemben in dragocen je tudi njegov prispevek k razvoju kraja, v katerem živi že vse svoje življenje. Uspešen gospodarstvenik Jože Sadar je velik pečat pustil tudi na družbenem in kulturnem področju in v laški košarki. S ponosom se ozira na svojo prehojeno pot ter na rezultate dela in prizadevanj. »Vedno me je vodila misel, da je prav, da kot občan Laškega za lepše in kakovostnejše bivanje v mestu naredim še kaj več kot samo obveznih osem ur službovanja. Rezultatov seveda ne bi mogel doseči, če ne bi imel okoli sebe skupine podobno mislečih ljudi z enakimi cilji,« pravi nov častni občan Laškega Jože Sadar. Laskavi naziv mu bo župan podelil 7. novembra na slovesnosti ob občinskem prazniku.

»Torek je, ne veste, kam bi sami s sabo? Vas tare polna luna? Nimate načrtov za dan, ko bi morali urediti tisoč reči, na primer zamenjati oskrbnika s plinom? Tu je vaš današnji popoldanski izziv: ogled mestne četrti Dolgo polje! Začetek prigode: bife Sedmica v Brodarjevi ulici … Geslo prireditve: Kdor pride, pride!«

Zoran Janković v intervjuju: Če ne bi delal nič, se z mano nihče ne bi ukvarjal. Dokler bo v formi in mu tudi zdravje dobro služi, ne vidi razloga, da bi odnehal, čeprav bo čez dobra dva meseca star 70 let. Vse je v energiji, v zadovoljstvu, pravi Zoran Janković, ki že šestič kandidira za župana Ljubljane. Pričakuje zmago v prvem krogu in večino v mestnem svetu. V šestnajstih letih županovanja je izpeljal kar 2400 projektov, se rad pohvali. Želi si, da se jih zaključi še pet: trgovski del Stožic, Plečnikov stadion, Emonika, Rog, prenova osrednje tržnice in gradnja parkirne hiše pod njo. Zanimivo, da mu niti opozicija ne očita, da bi bil neučinkovit. A na Jankovića ne letijo več kritike samo z desne, zadnja leta so nekateri zelo glasni tudi na levici.

Od 1. do 8. novembra je teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije. Finančna sredstva, ki jih Rdeči križ zbere v tem času, so namenjena pomoči ljudem, ki si sami ne morejo zagotoviti ustreznih bivanjskih razmer. Komisija sklada solidarnosti pri Rdečem križu odobri finančna sredstva, zbrana v tednu solidarnosti, pomoči potrebnim po vsej Sloveniji. Žalski Rdeči križ na območju Spodnje Savinjske doline v zadnjem času pomaga petim posameznikom in družinam zaradi požara ali ker ljudje zaradi prenizkih prihodkov sami ne zmorejo vzdrževati stanovanj. Iz tega fonda so v zadnjih letih za tri oziroma štiri upravičene občane prejeli po 2.500 evrov in z njimi pomagali Žanu Kotniku, Nataliji Veternik Škorjanec ter Nataši in Nini.

Olimpijsko geslo Hitreje, višje, močneje, ki ga je kot odličnega smučarja spremljalo leta 1994 na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju, je očitno sopotnik Mirana Rauterja tudi od leta 2002, ko mu je oče predal družinsko podjetje Hermi. Takrat se je ukvarjalo predvsem s proizvodnjo strelovodne in prenapetostne zaščite, danes izdeluje tudi kabelske police in lestve ter konstrukcijske sisteme za sončne elektrarne. Hermi je bil uspešen že pred dvajsetimi leti, danes sodi med najbolj uspešna srednje velika podjetja v državi. Odkar ga vodi Miran Rauter, je število zaposlenih povečalo za dvajsetkrat, prisotno je v večjem delu Evrope, uvršča se med najbolj uspešne gazele in je član Kluba slovenskih podjetnikov; lani je zgradilo novo tovarno in za trikrat povečalo svoje proizvodne zmogljivosti. Na seznamu ima že več kot sedem tisoč izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja.

Velenjski policisti so včeraj poskušali večkrat ustaviti voznika, ki je vozil objestno in ogrožal sebe in ostale v prometu. Zatem ko so ga ustavili, je test pokazal, da je vozil pod vplivom drog. Še preden so ga prijeli, pa je zapeljal v policijski avto in pri tem skoraj trčil tudi v policista. (SŠol)  

  Stroji brnijo v Spodnjih Štorah, kjer urejajo kanalizacijsko napeljavo, ki je speljana pod državno cesto. Kmalu bo urejenih tudi sto metrov hodnika za pešce. Predvidena je tudi gradnja pločnika proti Prožinski vasi.  

Prijatelji v Celju jo kličejo Špelca in človek ob tem pomisli na drobno in krhko deklico. A Špela Mastnak je vse prej kot to. Ne le da igranja na bobne običajno ne povezujemo z ženskami in da to zahteva dobro telesno pripravljenost, Špelo sta utrdila tudi večletno življenje in delo v tujini, kjer se je morala kot svobodnjakinja še toliko bolj truditi, da je danes uspešna in zadovoljna. Ko pride na počitnice v domače mesto, se sicer večkrat vpraša, ali ji način življenja v tujini še vedno ustreza ali bi morda raje ostala doma. A ko se vrne v frankfurtski in berlinski umetniški ustvarjalni krog podobno mislečih, je misel o vrnitvi domov spet premaknjena nekam v prihodnost.

  Učna turistična pot, ki med debli dreves vodi mimo zeliščnega vrta, rastišča gob šitaki, prostora krškopoljskih prašičev in zanimivih pridelovalnih površin, je nova pridobitev Turizma na podeželju Pomona. Posestvo v Rogaški Slatini, ki je zaradi sadovnjakov hrušk ime dobilo po boginji sadja, obiskovalcem še zdaleč ne ponuja le nastanitev, temveč z svojimi vsebinami nagovarja različne čute.  

Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je bilo te dni slovesno. Mineva namreč 70 let od ustanovitve inštituta. Direktor te raziskovalne, svetovalne in izobraževalne ustanove Bojan Cizej pravi, da imajo ob jubileju veliko razlogov za zadovoljstvo, saj ohranjajo dobro sodelovanje tako s hmeljarji kot pivovarji. In tudi z lokalno skupnostjo. Ob tem jim tudi izzivov za še učinkovitejše delo inštituta ne manjka. Med drugim želijo ustanoviti center za namakanje, ki bi koordiniral druge namakalne sisteme po državi, poudarja direktor.

Mnogi so čudovito poslikavo prej velike prazne stene na prehodu med Staro grofijo na Muzejskem trgu in Umetniško četrtjo v Celju opazili že v času, ko jo je celjski slikar Tomaž Milač še ustvarjal. Že takrat so bili odzivi pohvalni in spodbudni, česar je bil avtor zelo vesel in ob tem že razmišlja, da bi na ta način v prihodnje lahko povsem drugače zasijal še kateri drug del mesta.

Velenje je prejelo naziv Zeleni list in postalo zeleni ambasador Evrope. Za naziv so se potegovala tri mesta, poleg Velenja še dansko mesto Elsinore in Bistrita v Romuniji. Sinoči je Evropska komisija v francoskem Grenoblu za prejemnika zelenega lista razglasila Velenje in Elsinore.  

Šunder je samonikla družba zanesenjakov, kulturnikov in gospodarstvenikov, ki se zavzemajo za oživitev in poživitev kulturnega dogajanja v mestu. Želijo organizirati dogodke v srednje velikem prostoru (do 400 ljudi), v katerem je urejena celotna infrastruktura, od odra in ozvočenja do sanitarij in gostinskih prostorov.