23. oktobra bo javna dražba za nakup zbirke grafičnih listov švicarskega zbiratelja Kurta Müllerja, ki jih je kot znak zahvale zapustil Zdravilišču Rogaška v stečaju. Gre za še skoraj edino premoženje omenjene družbe v stečaju. Kot ugotavljajo na občini, stečajna upraviteljica namreč prodaja le še eno kosilnico. Ločitveni upnik Slovenski državni holding bo na omenjeni dražbi zbirko kupil oz. prevzel za predvidoma 565 tisoč evrov. Če ne bo drugega kupca, to pomeni, da bo zbirka tudi v prihodnje v celoti ostala v Aninem dvoru. Tam je namreč občina zanjo že pred leti zagotovila prostor za hrambo in razstavljanje.  

V Občini Vojnik že nekaj let obujajo spomin na delo in pomen znamenitih Vojničanov. Tokrat želijo ljudem še bolj približati prvega slovenskega potujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika. Letos namreč mineva 190 let od njegovega rojstva. Ob jubileju je Občina Vojnik v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje, Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije slovesno odkrila spominsko obeležje na pročelju Knjižnice Vojnik ter odprla potujočo razstavo o Lovru Stepišniku. Postavila je tudi tri knjigobežnice. Te stojijo in vabijo k izposoji knjig pri Podružnični osnovni šoli Socka, v trgu Nove Cerkve ter nasproti vojniške knjižnice. Na gozdni učni poti Modrijanov je tudi gozdna knjižnica.

Okolica žalske fontane piva je bila tudi letos polna obiskovalcev Savinjskega Oktoberfesta. Žalec je tako ponovno potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije. Kot je že v navadi, se je dogodek začel s Hmeljarskim likofom, etnološko prireditvijo Združenja hmeljarjev Slovenije, nadaljeval pa z zabijanjem pipe v lesen pivski sod. Pivo so organizatorji razdelili tudi med najbolj žejne obiskovalce prireditve. 

Mogočnemu srednjeveškemu gradu Lemberg pri Novi Cerkvi bi se verjetno slabo pisalo, če ga ne bi pred kruto usodo propadanja rešil Franci Zidar. Kajti, ko je pred sedemnajstimi leti kupil ta več kot 800 let star romansko-renesančni grad na skalnem pomolu nad vasjo Lemberg, je bila njegova podoba zelo žalostna. »Vse je bilo zaraščeno, grad je bil ena sama razvalina, v njem pa kup smeti in navlake,« se spominja, medtem ko z velikim ključem odklepa mogočna grajska vrata, za katerimi se skriva neverjetna zgodba o tem, da je vse mogoče, če le obstajajo volja, znanje, ljubezen in cilj. Da Franciju Zidarju slednjega ne manjka, je spoznala tudi lokalna skupnost, ki se mu je za njegovo zavzeto obnovo gradu Lemberg, za ohranjanje kulturne dediščine ter za delovanje na kulturnem področju ob letošnjem občinskem prazniku zahvalila s srebrnim vojniškim grbom.

Konec oktobra bo znano, katero podjetje je po rasti in uspešnosti poslovanja v zadnjih petih letih najboljša gazela v državi. Iz savinjsko-zasavske regije se bo za ta naziv letos potegovalo podjetje Trgograd iz Litije, ki se že 32 let ukvarja z gradbeništvom. Letošnji nominiranki v savinjsko-zasavski regiji sta bili še družbi Elnet iz Izlak, ki gradi polnilnice za električna vozila, in Grlica iz Celja, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem strojev blagovne znamke Milwauki. Rast vseh treh podjetij med letoma 2018 in 2023 ni bila izjemna in so se uvrstila v drugo polovico lestvice hitro rastočih. Na vrhu letošnje stotnije je spet konjiška družba – tokrat je najhitrejša gazela Arhsol.

Javni zavod Kozjanski park z namenom opozarjanja na biotsko pestrost in pomen ohranjanja visokodebelnih travniških sadovnjakov letos pripravlja jubilejni 25. Praznik kozjanskega jabolka. Sodelavci zavoda pravijo, da bo letošnji praznik še bolj pester in bogat, saj je narava območje obdarila z res bogato letino jabolk.  

Terme Dobrna bodo zabeležile še eno uspešno leto. Direktor Leon Tomašić napoveduje še več prihodkov kot lani, višji bo tudi čisti dobiček. Po temeljiti prenovi nekdanje mlečne kavarne, ki je bila njihova največja letošnja naložba, se v termah pripravljajo na nova vlaganja v širitev svojih nastanitvenih zmogljivosti in obogatitev ponudbe, namenjene turistom, nekaj novosti se obeta tudi v medicinskem programu, ki je pomemben del njihovega poslovanja.

Žalec bo danes utripal v ritmu 8. Savinjskega oktoberfesta in hmeljarskega likofa ter potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije.

Mestna občina Celje je pred dnevi pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za novogradnjo ceste v Lokrovec. Izvajalec, podjetje VOC Celje, bo dela v vrednosti nekaj več kot 732 tisoč evrov končal v devetih mesecih. (SŠol, foto: MOC)

Celjski policisti so pri nadzoru cestnega prometa ustavili športno vozilo tujih registrskih označb, ter z voznikom, državljanom Češke, opravili postopek. Kot so kasneje ugotovili, je prevažal stvari, ki naj bi bile ukradene. (SŠol, foto: PUC)

Medtem ko v regiji pospešeno gradijo in odpirajo odseke kolesarskih povezav, na nadaljevanje gradnje že več let čaka kolesarska povezava med Celjem in Laškim. Medtem ko je del od Celja do Tremerij zgrajen, se zapleta s preostankom načrtovane poti med Tremerjami in Laškim. Kot kaže, je projekt povsem obstal. Da bi ta kolesarski gordijski vozel čim prej presekali, so se občani, ki živijo ob načrtovani trasi, odločili, da ustanovijo civilno iniciativo za kolesarsko pot Rifengozd – Laško.

V ozadju sistema se bije boj za boljše razmere na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Znano je, da je teh otrok vedno več. Na površje prihajajo informacije, da so šole v grozljivi prostorski in kadrovski stiski. Ponekod v učilnice spreminjajo tudi domske spalnice in jedilnice. Nekatere šole sploh ne morejo sprejeti učencev, ki jih k njim usmeri Zavod RS za šolstvo. Ta vodi vse postopke usmerjanja v skladu s pristojno zakonodajo. Komisija na podlagi kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami za vsakega otroka presodi, kateri program je zanj najustreznejši. Pri tem upošteva, katere prilagoditve in kakšno dodatno strokovno pomoč, pripomočke otrok potrebuje. Zavod za šolstvo nato pred izdajo odločbe o usmeritvi preveri, katera šola izpolnjuje pogoje za sprejem otroka. Praviloma je to najbližja šola otrokovemu prebivališču. Toda šole, ker so v prostorski in kadrovski stiski, nekatere otroke tudi zavračajo. Kako je to mogoče? (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

V Žički kartuziji bodo nocoj odprli razstavo umetniških del udeležencev Likovne kolonije na Trebniku v Slovenskih Konjicah. Gostujoči umetniki, Janja Kosi, Valerie Wolf Gang, Tejka Pezdirc, Nina Koželj, Gašper Capuder in Nik Erik Neubauer, so prve oktobrske dni ustvarjali v slikovitem okolju dvorca Trebnik pod Konjiški goro.

Prostovoljno gasilsko društvo Teharje pripravlja jutri prireditev Dan med Junaki. Dogodek bo na Športnem igrišču Teharje od 9. do 13. ure, pripravljajo pa ga v sklopu meseca požarne varnosti. Prostovoljno gasilsko društvo Teharje že več kot 100 let s predanostjo skrbi za varnost prebivalcev v svojem okolišu. (SŠol, foto: FB PGD Teharje)

Minulo soboto so AMZS Center varne vožnje na Vranskem preplavili starodobniki in Tomosovi motorji. Slovenska veteranska avto-moto zveza je s srečanjem obeležila 25-letnico delovanja, pri čemer so s 2012 zbranimi Tomosi na enem mestu na prireditvi postavili tudi nov svetovni rekord. Že kmalu bodo izvedeli, ali so se s tem zapisali še v Guinnessovo knjigo rekordov.

V občini Vojnik bo praznovanje občinskega praznika letos še posebej slovesno. Obeležili bodo namreč 30 let od ustanovitve občine. Da je bila tedanja odločitev, da Vojnik stopi na samostojno pot, absolutno prava, je prepričan župan Branko Petre in meni, da je občina v teh tridesetih letih veliko dosegla. Ponosen je na svoje občane, ki so v občini največje bogastvo. S svojim delom in prizadevanji za še višjo raven kakovosti življenja so se še posebej izkazali letošnji občinski nagrajenci, ki se jim bo župan s podelitvijo občinskih prizanj zahvalil na nocojšnji osrednji občinski slovesnosti. »Tako kot je raznoliko njihovo delovanje, tako je raznolika in pestra tudi skupnost. In prav ta pestrost daje občini posebno žlahtnost,« poudarja Branko Petre. V pogovoru izpostavlja številne projekte in dosežke občine, pri tem pa ne skriva težav, ki pestijo občane in s katerimi se sooča sam.

Dom starejših Laško, ki je vrata odprl decembra 2001, deluje v okviru družbe Thermana. Po besedah vodje programa oskrbe starejših Janje Podkoritnik Kamenšek se v kolektivu s 97 zaposlenimi zavedajo, da stanovalci, imajo jih 165, poleg kakovostnih storitev oskrbe, nege in rehabilitacije potrebujejo tudi individualni pristop, veliko mero empatije ter občutek domačnosti. Njihovi oskrbovanci imajo prav tako na voljo raznovrstne dejavnosti, ne dolgo nazaj so se razveselili obiska Gorana Dragića, ki se je z nekaterimi pomeril v igranju košarke. Prošenj za bivanje v domu imajo zelo veliko, zato so, kot še pravi, čakalne dobe daljše od šestih mesecev. In kako se soočajo s pomanjkanjem kadra, ki pesti vse socialnovarstvene zavode pri nas?

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bo izvedla sedme volitve za Svet KGZS in za trinajst svetov območnih enot KGZS. Glasovanje bo 6. oktobra za fizične osebe in 2. oktobra za pravne osebe.  

V Celju se nadaljujejo naložbe v javno prostočasno infrastrukturo, ki je namenjena predvsem spodbujanju aktivnega preživljanja prostega časa. V Krajevni skupnosti Teharje so po lanski obnovi športnega igrišča dobili tudi dodatne površine za igro otrok in obnovljene tribune, medtem ko se v Krajevni skupnosti Trnovlje začenja obnova igrišča in površin pri tamkajšnjem gasilskem domu. (SŠol, foto: MOC)

Podnebne spremembe napredujejo s hitrostjo, ki ne le pri nas, ampak povsod po svetu povzročajo veliko negotovosti. Mesta, ki so največji povzročitelji negativnih izpustov v okolje, so hkrati najbolj pomembna za iskanje najboljših rešitev za soočanje z okoljskimi izzivi. Zato je nujno, da prav mesta prevzamejo vodilno vlogo pri sprejemanju trajnostnih ukrepov za zeleno prihodnost, so poudarjali udeleženci mednarodne konference Pozdravljena v Velenju. Med razpravljavci je bil tudi nekdanji evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, ki je med drugim poudaril, da mora biti gospodarstvo tu za človeka in ne obratno. Ocenil je, da je trajnostni razvoj mogoč, a moramo slediti drugačni poti kot doslej.