S posledicami hude suše se soočajo tudi na kmetiji Vasle v vasi Zakl pri Braslovčah. Mlad prevzemnik kmetije Denis Vasle sicer ne skriva zaskrbljenosti zaradi vedno pogostejših sušnih obdobij, ki klestijo pridelek, vendar je njegova volja po gospodarjenju na kmetiji tako močna, da vztraja. Je hudo, pravi, a verjame, da mu bo ob nenehnih prilagajanjih in iskanju novih rešitev uspelo preživeti.

V celjskih mestnih četrtih se soočajo s kroničnim pomanjkanjem brezplačnih parkirnih mest. Težave s parkiranjem imajo tudi v Mestni četrti Savinja. Da bi povečali število parkirnih mest, so se v Mestni občini odločili, da razširijo parkirišče med stanovanjskima blokoma v Trubarjevi ulici 32 in Čopovi 13.

Pred začetkom novega šolskega leta je Mestna občina Celje pripravila tradicionalno novinarsko konferenco. Na njej so sodelovali župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol Aleksander Verhovšek, vodja aktiva ravnateljev celjskih srednjih šol Iztok Leskovar, vodja aktiva ravnateljev celjskih vrtcev Vanja Krašovic in svetovalec na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje Klemen Terbovc.

  Da lahko z igro krepimo menedžerske veščine, ki nam pridejo prav pri opravljanju različnih odgovornih delovnih mest, je prepričan dr. Marko Zebec Koren, predavatelj, ki na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju sodeluje pri predmetu management in organizacija. »Enostavnega odgovora, kakšen je dober vodja, ni. Vsak ima namreč svoje posebnosti, svoje potenciale in svoj način, kako se spopada z izzivi. Ključno je, da zna svoje dobre lastnosti prepoznati in jih razviti tako, da ima to najboljši izplen za organizacijo, v kateri deluje,« razlaga doktor družbenih znanosti in menedžmenta ter magister informacijskega menedžmenta, ki svoje znanje v okviru izbirnih vsebin deli tudi z nekaterimi dijaki slovenskih srednjih šol.  

Osrednja knjižnica Celje ima od 1. avgusta novo direktorico. To je Polonca Bajc Napret, ki je v tej ustanovi zaposlena že 22 let in je zadnja leta skrbela za odnose z javnostmi in prireditve. Delovanje knjižnice dobro pozna in se zaveda izzivov, ki jih prinaša čas informacijske tehnologije ter vsesplošne krize vrednot. Knjižnica mora zato po njenem mnenju nenehno iskati nove pristope, se posodabljati in bogatiti svojo ponudbo tudi z dogodki, ki niso neposredno povezani z branjem.

  Ob nedavni napovedi obnove železniške postaje v Šentjurju je marsikdo zastrigel z ušesi glede možnosti krajšega potovalnega časa med našimi kraji in prestolnico. Iz odgovora Slovenskih železnic je mogoče razbrati, da prestopanju v Zidanem Mostu očitno še ne bo konca. Očitno bo treba še počakati tudi na krajše potovalne čase.  

  Da tudi urejen namakalni sistem ni zagotovilo, da bi kmetje lahko zalivali svoje poljščine in blažili vplive suše, se je v avgustovskih dneh pokazalo ponekod v Savinjski dolini. Kako dolgo bodo kmetje ob vedno pogostejših izrednih vremenskih razmerah, ki jim klestijo pridelek in zaslužek, še lahko vztrajali pri svojem poslanstvu? Da kratkoročno razmišljanje ne bo prineslo sadov, saj imamo v Evropi večletne suše, poudarja agrometeorologinja dr. Andeja Sušnik iz Agencije RS za okolje. In dodaja, da se lahko vse to odrazi v veliki prehranski krizi.  

V začetku oktobra bo Komunalno podjetja Velenje prekinilo dobavo zemeljskega plina svojim odjemalcem. V sporočilu za javnost so navedli, da niso prejeli nobene ustrezne ponudbe dobaviteljev in da bodo odjemalcem z natančnimi informacijami pomagali pri iskanju novega dobavitelja.

V Gasilski zvezi (GZ) Vojnik-Dobrna na leto beležijo okoli petdeset požarov. Da bi jih bilo med njimi toliko tako uničujočih in zahtevnih za gašenje kot letos, ni običajno. »Letošnji požari so zagotovo presežek za našo gasilsko zvezo,« pravi poveljnik GZ Ivan Jezernik. 28. januarja so bila vsa prizadevanja gasilcev usmerjena v gašenje hiše družine Verdinek v Lipi pri Frankolovem. Natanko dva meseca zatem je ognjeni petelin v isti vasi znova zakikirikal. Ogenj je na domačiji Fijavževih v manj kot pol ure pogoltnil gospodarsko poslopje in vso kmetijsko mehanizacijo v njem ter se razširil še na bližnji gozd. Sredi maja je nato zagorela zapuščena sušilnica hmelja v Konjskem pri Vojniku. Zadnji usoden požar, ki se je 16. avgusta zgodil v Malih Dolah, je žal zahteval tudi človeško življenje. Kaj se torej dogaja v občini Vojnik? Je na delu požigalec?

Na Guštovi mestni plaži na Savinjskem nabrežju je včeraj dr. Borut Batagelj, urednik revije Zgodovina za vse, predstavil novo številko 29. letnika. Revijo dvakrat letno izda Zgodovinsko društvo Celje, kjer so lahko ponosni na dolgoletno tradicijo izdajanja publikacije, ki je v slovenskem prostoru nekaj posebnega. Nastala je pred skoraj tremi desetletji kot plod zamisli zagnanih mladih celjskih zgodovinarjev, ki so želeli ljudem približala zgodovino v obliki zanimivih zgodb iz vsakdanjega življenja, a še vedno napisanih na osnovi znanstvenega pristopa.

V začetku septembra bo Javno podjetje Zelenice ob obstoječem otroškem igrišču ob pregradi na Šmartinskem jezeru uredilo novo igrišče s petimi igrali za večje otroke, ki se bodo lahko zabavali na dvojni 30 metrov dolgi jeklenici, toboganu, plezalni steni in dveh trampolinih.

Mestna občina Celje je na 250 metrov dolgem odseku Teharske ceste preplastila cestišče in označila kolesarski pas.

V petek zvečer, okoli 20. ure, je v Slovenskih Konjicah prišlo do prometne nesreče, v kateri je umrl 35-letni voznik lahkega motornega vozila – električne rolke, so sporočili iz Policijske uprave Celje.

 »Bogate izkušnje, trdne vrednote in veliko srce so gradniki osebnosti, ki ima dobre voditeljske kompetence, da zna povezati sodelavce in pritegniti potenciale okolja. Tako nastane skupnost, kjer razmišljajo vsi možgani, ki to skupnost gradijo. To je zame pravo vodenje, ki si ga Celje zasluži,« je v uvodu današnje predstavitve županske kandidature Matije  Kovača dejal Gregor Deleja, provopodpisani pod listo predlagateljev, sicer pa ravnatelj Gimnazije Celje - Center in eden od ustanoviteljev Hiše kulture Celje.  

Katastrofalna organizacija, lahko na kratko povzamemo današnje dogajanje, povezano s prijavami za izobraževanje za starejše od 55 let za pridobitev digitalnega bona v vrednosti 150 evrov. Na vpisnem mestu pred trgovskim središčem Merkur na Hudinji je že zjutraj prišlo do hude krvi in prerivanja, saj je bilo na voljo le 150 prijavnic. Ker so si jih nekateri priborili več, je med ljudmi zavrelo, saj jih niti vsi čakajoči niso dobili. Eni so po urah čakanja domov odšli razočarani in jezni.

Znano je, kdaj se lahko starejši od 55 let v naši regiji prijavijo na digitalno izobraževanje, ki je osnovna za pridobitev digitalnega bona. Podjetje Smart Naris sporoča, da je to mogoče danes, 18. avgusta, na različne načine.

Vrtec Zarja ima eno od enot tudi v Škapinovi ulici v Celju. Montažna stavba enote Čira čara, ki je bila zgrajena leta 1986, je dotrajana in energetsko neustrezna, zato je bil že pred časom v občini sprejet sklep, da naj bi na istem mestu zrasel sodobnejši vrtec. Rušitev stare izpraznjene stavbe je predvidena za letos, zato je Vrtec Zarja otroke že prerazporedil v druge enote. A od 1. septembra bo za mesec in pol v enoti Čira čara spet polno otrok, saj so se vzdrževalna dela v enoti Ringa raja ob Nušičevi ulici nepredvideno razširila in enota v začetku šolskega leta še ne bo mogla sprejeti otrok. Nekateri bodo zato začasno prišli tudi v Škapinov ulico.

Policisti tokrat poročajo o nenavadnem primeru. V začetku preteklega tedna je namreč občan na Policijsko postajo Velenje prinesel denarnico, ki jo je našel ob cesti v Velenju. V denarnici je bilo poleg osebnih dokumentov tudi več evrskih bankovcev. (SŠol, foto: PUC)