30 let Slovenije v številkah in ženske, ki so zaznamovale novo državo Slovenijo: izšel je novi Reporter Magazin! Mineva 30 let, odkar so se junija 1991 v Sloveniji zvrstili ključni dogodki, ki so pripeljali do osamosvojitve. Toda neodvisnost, ki jo je Slovenija razglasila 26. junija 1991, si je morala naša država dokončno izboriti v oboroženih spopadih. O vojni za obrambo slovenske suverenosti v našem tokratnem obsežnem intervjuju govori tudi polkovnik prof. dr. Tomaž Kladnik iz Centra vojaških šol Slovenske vojske.

Na Glavnem trgu v Celju je bila sinoči osrednja proslava Mestne občine Celje ob dnevu državnosti, na kateri je bil slavnostni govornik Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije.

Novozgrajeni 123 metrov dolg most čez Savinjo v Marija Gradcu, po katerem promet sicer teče že štiri mesece, je danes doživel tudi uradno odprtje. Slavnostnega dogodka se je udeležil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Vrednost naložbe je znašala približno 7 milijonov evrov in je del širše infrastrukturne ureditve v okviru projekta obnove proge Zidani Most – Celje, vrednega 282 milijonov evrov in sofinanciranega z evropskimi sredstvi, ki ga že nekaj let izvaja Direkcija za infrastrukturo (DRSI). Ta projekt se sicer bliža zaključku.

Na Glavnem trgu v Celju bo zvečer ob 20. uri osrednja slovesnost v počastitev dneva državnosti in 30. obletnice samostojnosti Slovenije. Slavnostni govornik bo prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.

Dobrčan Gorazd Špegel je poklicni animator, zabavljač, televizijec in podjetnik. Predvsem pa je velik človek s še večjim srcem. V vsej svoji veličini zažari, ko si nadene klovnski kostum, zdravniško haljo in pritrdi rdeč nos. Takrat postane Dodo in skupaj z ostalimi klovni iz društva Rdeči noski razveseljuje male in velike bolnike. Srce mu še posebej veselo zaigra, ko se prelevi v Srečka, s katerim družno obiskujeta domove za stare. Ko pa Gorazd sleče vse svoje vloge, je predvsem mož in oče, ki svoja otroka vzgaja z veliko mero ljubezni in hvaležnosti.  

Na Mestni občini Celje (MOC) so se v teh dneh odzvali na predlog zakona o sanaciji v preteklosti onesnaženega okolja v Celjski kotlini, ki ga je v začetku junija v parlamentarno obravnavo vložila Janja Sluga in skupina poslancev. Kot so povedali na celjski občini so za predlog zakona žal izvedeli šele iz medijev. „Razočarani smo bili, da nam pri pripravi predloga zakona ni bila ponujena nikakršna, kaj šele aktivna vloga, kar je do nas in naših občanov izjemno podcenjujoče,“ so sporočili z občine.

Kadarkoli sem v minulih dneh hodil po Krekovem trgu in mimo razstave, ki jo je Edi Masnec, nekdanji sodelavec pri Novem tedniku, tam postavil v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje, sem opazil, da si jo z zanimanjem ogleduje kar nekaj ljudi. Tudi ko sva se z Edijem na prizorišču razstave pogovarjala za ta prispevek, je mnoge zamikalo, da so si ogledali na razstavi postavljene velike črno-bele fotografije. Šlo je za ljudi različnih generacij, mlajše in starejše. Očitno torej je, da je ob vizualno zelo privlačni razstavi težko ostati ravnodušen.

Po koncu včerajšnjega odprtju razstave Tri zvezde treh desetletij – Celje 1991, ki je namenjena obeleževanju 30-letnice samostojne in neodvisne Slovenije, smo se na Trgu celjskih knezov še posebej pogovarjali s predsednikom države Borutom Pahorjem in županom Mestne občine Celje Bojanom Šrotom. Vprašali smo ju kakšen je njun pogled na to, kako Slovenci, prebivalci naše države doživljajo praznik dneva državnosti in jubilej 30-letnice samostojne Slovenije?

Za razliko od gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov so zadruge na Celjskem lani ustvarile več izgube kot dobička in leto zaključile z neto čisto izgubo, ki je znašala 39 tisoč evrov. Od 39 zadrug, kolikor jih je v regiji, je izgubo imelo 18 zadrug. Najvišjo so zabeležili v KZ Petrovče, z nekaj manj kot 28 tisoč evri minusa je lansko poslovno leto zaključila Kmetijska zadruga Celje.

  Danes se bo začelo programsko razgibano dvomesečno dogajanje v okviru Poletja v Celju 2021. Zvrstila se bo vrsta dogodkov, poseben čar tradicionalnemu dogodku pa bosta dala Poletna muzejska noč ter kulinarična dogodka Promenada okusov in Huda pokušnja.  

  Na jasi pred Domom starejših Šentjur so simbolično položili temeljni kamen za gradnjo Hiše Gustav. Z novogradnjo bo omenjeni dom lahko zagotovil možnost dnevnega in začasnega varstva za osebe, starejše od 65 let.  

Župani Šaleške doline in Zasavja bodo oblikovali svet županov premogovnih regij Saša in Zasavje, v svet pa bosta vključena tudi direktorja savinjsko-šaleške in zasavske razvojne agencije. Svet bo aktivno spremljal postopke v procesu pravičnega prehoda, saj bodo samo z enotnim nastopom in močno podporo države lahko zagotovili, da bo prehod iz premoga pravičen. (SŠol)

Na Trgu celjskih knezov je bilo opoldan odprtje razstave Tri zvezde treh desetletij – Celje 1991, ki je namenjena obeleževanju 30-letnice samostojne in neodvisne Slovenije. Razstava predstavlja razvoj dogodkov, ki so privedli do prelomnega obdobja pred tremi desetletji, pripravili pa so jo Mestna občina Celje, Muzej novejše zgodovine Celje in Gimnazija Celje – Center. Na slavnostnem odprtju pa je bil navzoč tudi predsednik države Borut Pahor, kar je dogodku dalo še posebno težo.

Skupini manjših delničarjev ni uspelo spremeniti sestave nadzornega sveta, ki bo od letošnjega decembra naprej štiri leta nadziral delo uprave Uniorja. Njihove predloge so preglasovali Slovenski državni holding (SDH), ki je največji delničar zreškega podjetja, kapitalska družba in še nekaj malih delničarjev. Manjši delničarji, na čelu s Tomažem Subotičem in z Društvom Mali delničarji Slovenije, so želeli, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in da bi bolj ustrezal lastniški sestavi. Ker s svojimi predlogi na skoraj štiri ure dolgi seji niso uspeli, so na sprejete sklepe napovedali izpodbojne tožbe. Med njimi sta tudi sklepa o imenovanju dveh nadzornikov, ki ju je šele na seji predlagal SDH.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade celjskega mestnega na včerajšnji seji mag. Tine Kosi, kot edine prijavljene kandidatke, ni izbrala za upravnika SLG Celje za nov mandat. Sedanja upravnica tudi ni prejela pozitivnega mnenja strokovnega sveta SLG Celje.

Policijska uprava Celje je bila včeraj obveščena, da je neznani voznik na travnati površini ulice Leona Dobrotinška, nasproti industrijske cone Bohor, nelegalno odložil okoli 20 kubičnih metrov odpadnega blata, ki verjetno izvira iz čistilnih naprav. Že v začetku maja je bilo od 400 do 500 kubičnih metrov blata odloženih v Vodulah v Krajevni skupnosti Dramlje, o čemer smo že podrobno poročali.

Popoldan je Muzej novejše zgodovine Celje pripravil spletno odprtje občasne razstave s pomenljivim naslovom Služimo narodu - Spomini slovenskih vojakov Jugoslovanske ljudske armade. Letošnje leto mineva v obeleževanju 30. obletnice samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz naših krajev in spominu na ta dogodka je tudi namenjena postavite te razstave. Avtorja razstave, ki si jo bo od jutri mogoče ogledati tudi v živo, sta Darja Jan (MNZC) in mag. Zvezdan Marković (Vojaški muzej Slovenske vojske)  

  V zadnjih dneh zaradi neprimerno odloženega blata o ekološki katastrofi poročajo iz Pivole v občini Hoče. Še približno enkrat večja količina, in sicer 400 do 500 kubičnih metrov blata iz čistilnih naprav, je nezakonito odložena v Vodulah v Krajevni skupnosti Dramlje v občini Šentjur. V začetku maja sta bila o tem obveščena Inšpektorat RS za okolje in prostor ter policija, ki izvajata inšpekcijski in kriminalistični postopek. Sanacija, ki je v pristojnosti države, se po več kot mesecu, odkar je bila podana prijava o odloženem blatu, še ni začela.  

  Dopoldne je OŠ Frana Roša Celje proslavila 40-letnico delovanja. Ustanovljena je bila kot edina celodnevna osnovna šola v celjski regiji. Danes jo obiskuje 450 otrok. Ob jubileju, ki so ga želeli proslaviti že lani, so v okolici šole odprli medovito učno pot in klopco prijateljstva s knjigobežnico.  

Zagotovo ne bi pretiravali, če bi jo poimenovali prva dama slovenskih citer. Cita Galič je bila ena prvih, ki ji je v Sloveniji uspelo tovrstno glasbilo popularizirati in prenesti med širše množice. Marsikdo namreč, ko zasliši njeno ime, najprej pomisli prav na citre. A to glasbilo še zdaleč ni edino, ki mu je Savinjčanka posvetila svojo glasbeno pot. Že od otroštva se navdušuje nad ljudsko glasbo. Njen čar ji je v vseh teh desetletjih ustvarjanja z različnimi glasbenimi sestavi uspelo ponesti na vse konce sveta.