Premogovništvo je Šaleški dolini prineslo blaginjo. Ustvarilo je najmlajše slovensko mesto, a je pustilo tudi negativne posledice v okolju, potopilo vasi, pašnike, polja, gozdove. Kako celiti brazgotine, ki nastajajo nad premogovnikom na približno petini površine Šaleške doline? Kdo in kako naj vodi procese revitalizacije oziroma oživitev? Smo na pragu nove degradacije? Svoje razmišljanje o tem so na okrogli mizi Potopljena krajina, ki jo je vodila novinarka Tina Felicijan, predstavili geografinja in sodelavka inštituta za politike prostora mag. Nela Halilović, geograf Jošt Kodrič, geograf Salahudin Halilović in krajinska arhitektka Kaja Flis. Med drugim so poudarili, da se bojijo, da bo napovedana sanacija še dodano poslabšala bivanjske razmere v Šaleški dolini.

Petdeset gospodinjstev oziroma okoli 120 krajanov na območjih Marija Gradca in Lahomnega v občini Laško se bo sredi prihodnjega leta lahko priključilo na novo kanalizacijsko omrežje. Župan Marko Šantej je pred dnevi z izbranim izvajalcem, direktorico podjetja AGM Nemec Majo Gerčer, podpisal pogodbo za izvedbo del. Naložba, vredna približno 633 tisoč evrov, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada, predstavlja pomemben korak k izboljšanju infrastrukture za odvajanje odpadnih voda v občini.

Če država ne bo ukrepala, bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) pristala v stečaju, s tem pa bosta ogrožena proizvodnja električne energije iz naše največje elektrarne in ogrevanje za približno 35.000 ljudi v Šaleški dolini. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je povedal, da že pripravljajo interventni zakon, s katerim bi zagotovili njegovo nadaljnje, a omejeno obratovanje.

Od 18. do 22. septembra bo v Celju spet najpomembnejša in tudi največja poslovno-sejemska prireditev v državi. Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti (Mos) se bo letos udeležilo približno 10 odstotkov več razstavljavcev kot lani. Najmanj 650 bo neposrednih iz devetih držav, z zastopniki blagovnih znamk jih bo približno 1.100 iz 26 držav. Že nekaj let so rdeča nit Mosa, ki je odličen pokazatelj razmer v gospodarstvu in tudi potrošništvu, zeleni prehod, digitalizacija in spodbujanje lokalnih proizvajalcev.

  Občani Štor in obiskovalci že več mesecev uporabljajo obnovljen približno dvokilometrski odsek ceste Štore–Svetina, danes pa je bilo še uradno odprtje te naložbe. Naložba je bila vredna približno tri milijone evrov in pol. 350 tisoč evrov je zagotovila Občina Štore.  

Več kot tristo udeleženk iz šestnajstih društev se je minuli teden v Laškem zbralo na tradicionalnem 10. srečanju kmetic savinjske in koroške regije. Da je vloga kmečkih žensk neprecenljiva za razvoj in ohranjanje vitalnega podeželja in dediščine, ki jo ustvarjalno prenašajo na mlajše rodove, je bilo večkrat poudarjeno na dogodku. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi dobrih praks povezovanja žensk na podeželju, različnih inovativnih pristopov in dejavnosti posameznih društev ter izmenjavi izkušenj in druženju.

V novem šolskem letu bo 9 celjskih osnovnih šol obiskovalo 4199 otrok (lani jih je bilo 4234). Šolski prag pa je danes v Celju prvič prestopilo 445 učencev, kar pa je nekoliko več kot lani. Na vseh osnovnih šolah so oblikovali od dva do tri oddelke prvega razreda. Osnovno šolo Glazija bo obiskovalo 284 učencev. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti se z Novelo Zakona o osnovni šoli, ki so jo poslanci sprejeli februarja, postopoma poslavljajo. V novem šolskem letu bo 144 osnovnih šol po državi začelo izvajati novo zasnovo tako imenovanega razširjenega programa (RAP). Gre za nabor strukturiranih, vsebinsko osmišljenih dejavnosti s treh področij. To so gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja ter učenje učenja. Izkušnje, kaj nova zasnova RAP prinaša za zaposlene in kaj za učence, so z nami delile ravnateljice šol s Celjskega, kjer so to novost že lansko šolsko leto uvedli delno ali v celoti.  

Spomnimo, da je po desetih sušnih letih ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport leta 2021 vendarle objavilo javni razpis za sofinanciranje občinskih naložb v osnovne in glasbene šole ter vrtce. V ta namen je bilo v zadnjih štirih letih na voljo približno 115 milijonov evrov. Tiste občine, ki so bile uspešne na razpisu, so izboljšale pogoje za vzgojo in izobraževanje v svojih lokalnih skupnostih. A potrebe po tovrstnih naložbah nikoli ne usahnejo. Kar nekaj občin še čaka na sofinanciranje.

Ste tudi vi v tisti skupini turistov, ki ne marajo živahnih mestnih središč in ne želijo dopustovati v velikih hotelih? Ker ste raje v naravi in miru ter imate ob tem zagotovljenega tudi nekaj razkošja? No, gostje s takšnimi željami se odločijo za glamping. In so seveda za takšno dopustovanje pripravljeni seči nekoliko globlje v žep. Razkošno kampiranje je zadnja leta tudi med Slovenci vedno bolj priljubljeno, zato je glamping hitro rastoča veja turizma tudi pri nas. Vendar imamo po besedah Maje Dimnik, mednarodno priznane strokovnjakinje na področju doživljajskega turizma, pri nas veliko samooklicanih glampingov, saj jih po njenem mnenju le peščica izpolnjuje kriterije vrhunskega glampinga. Kakovosti njihove ponudbe ne preverja nihče.

 Občina Podčetrtek je zadnji avgustovski petek namenu predala nove pridobitve, ki dajejo novo življenje tamkajšnjemu gradu. Slednji ima obnovljeno statiko, fasado in streho, v njegovem vzhodnem delu pa je po novem na voljo doživetje grajskega razgleda, ki prinaša sodobno virtualno izkušnjo. Urejena je tudi grajska pot, ki ob sprehodu na grad omogoča spoznavanje zanimivih vsebin. Med grajskimi zidovi je odslej na voljo še gostinska ponudba.  

Že od lani po vsej državi poteka projekt Digitrajni učitelj, ki strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju omogoča uspešnejše in učinkovitejše krmarjenje v hitro razvijajočem se okolju. Gre za največji projekt na področju izobraževanja zaposlenih v šolah, ki je vreden približno 17 milijonov evrov. Za zdaj je željo za sodelovanje izkazalo 14 tisoč vzgojiteljev in učiteljev iz približno 400 izobraževalnih ustanov. Cilj je do leta 2026 digitalno, trajnostno in finančno usposobiti 20 tisoč slovenskih pedagogov.

»Če ohranjaš neusahljivo radovednost, se z veseljem učiš vse življenje. Nova spoznanja, veščine in izkušnje človeka bogatijo, mu popestrijo in olajšajo življenje,« je prepričan Ivo Brodej, zgovoren in vitalen Šentjurčan, ki bo v začetku oktobra dopolnil 70 let. V teh dneh je zaposlen s pripravami na samostojno slikarsko razstavo, ki jo bodo konec avgusta odprli v šentjurski Galeriji Zgornji trg. »Ni lahko med številnimi slikami izbrati tistih, ki jih bom razstavil, saj v vsaki prepoznam del sebe,« prizna. Na domači rojstnodnevni zabavi v začetku oktobra bo zagotovo raztegnil meh harmonike, ki mu jo je pred desetimi leti podarila žena, hči in sin pa sta mu plačala ure učenja harmonike. In tako se je pri šestdesetih spet naučil nekaj novega. Odlično igra, pravijo njegovi prijatelji. In le kaj se bo Ivo učil pri sedemdesetih?

  Občina Podčetrtek bo po desetletjih propadanja danes ob 16. uri namenu predala obnovljene prostore gradu Podčetrtek. Od 1. septembra bosta grajska kavarna in razgledna terasa odprti za vse obiskovalce, od česar občina pričakuje novo poglavje kulturnega in turističnega razvoja regije.  

Na območju Laškega je več občanov pred dnevi po naključju ugotovilo, da imajo na svojih naslovih prijavljene osebe, ki jih ne poznajo in tudi svojega soglasja za prijavo bivališča pri njih niso podpisali. Na celjski policiji primere preiskujejo, doslej so prejeli 18 prijav občanov.

Letošnja Veronikina nagrada, ki jo podeljujeta Hiša kulture Celje in Mestna občina Celje, je šla v roke Denisu Škofiču za pesniško zbirko Tuskulum. Malo Veroniko za najboljšo dijaško pesem je dobil Timotej Kristijan Kovač za pesem Ko sem potrkal, zlatnik poezije za življenjski pesniški opus in ustvarjalno žlahtnenje slovenskega jezika pa je pripadel Borisu A. Novaku. S tem se je zaključil Veronikin teden poezije, sicer eden najpomembnejših kulturnih projektov v knežjem mestu.  

V Ljubnem ob Savinji je ljubek kamp Na otoku v neposredni bližini Savinje, ki z manjšim jezom tvori tolmun, nadvse primeren za ohladitev v reki. Sabina in Sebastijan Ambrož sta namestitve v dveh lesenih »flosarskih« hiškah, dveh večjih lesenih hišah Smreka in Bor ter v šotorih, ki jih lahko obiskovalci najamejo ali pripeljejo svoje, ponudila v letu 2021, a sta kamp zaradi koronskih omejitev morala kmalu zapreti. Tudi naslednje leto ni bilo nič boljše, lani, ko sta si obetala, da bosta izpeljala celo sezono, so prišle poplave. »Letos sva ga v celoti obnovila in upava, da bo kamp lahko odprt vso sezono, ki traja od sredine aprila do 15. septembra,« pravita.  

Marjan Mačkošek ni več podžupan Občine Laško. Po sklepu župana Marka Šanteja tako v Laškem od danes ostajajo le z enim podžupanom, to je Enejem Kirnom. V laški občinski upravi razlogov za prenehanje podžupanske funkcije Marjanu Mačkošku ne želijo komentirati, dejali so le, da gre pri tem za osebno odločitev župana.

Gornja Radgona se po zaslugi Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra konec avgusta vsako leto za nekaj dni spremeni v kmetijsko središče Slovenije. 1.700 razstavljavcev iz 35 držav bo sejemski utrip tokrat ustvarjalo še vse do četrtka, 29. avgusta. Na enem mestu lahko tam najdete vse o najnovejših smernicah na področju opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. Na sejmu sodelujejo tudi številni razstavljalci s Celjskega.  

»Vozniki v delu, kjer je omejitev hitrosti 40 km/h, vozijo tudi 70 km/h ali 100 km/h … Kljub prometnim znakom je še vedno ogromno tistih, ki ne prilagodijo hitrosti, glede na to, da vozijo skozi naselje … Sem za to, da pristojni uredijo hitrostne ovire in več preglednih ogledal ...« To je samo nekaj predlogov ali opozoril krajanov Lisc v Celju, ki se nanašajo na del Partizanske ceste skozi njihovo naselje. Opozorila in jeza krajanov niso od včeraj, trajajo že vrsto let, saj ves čas opozarjajo, da se mora občina na njihove pobude hitreje odzvati. Ko se bo zgodila tragična nesreča, bo namreč prepozno, pravijo.