Da ima svoj domači kraj zelo rad, je jasno kot beli dan. S prav posebnim zanosom govori o njem. Univerzitetni diplomirani ekonomist je ves čas delal v konjiški lokalni skupnosti na različnih delovnih mestih. Pred štirimi leti je Konjičanke in Konjičane prepričal, da je najboljša izbira med županskimi kandidati, in do danes z ekipo sodelavcev uresničil številne cilje. Mandat zato, kot pravi, končuje s čisto vestjo in z zavedanjem, da je županovanje predvsem časten privilegij.  

Prizadevanja Zavoda Stanislava, ki bo to poletje dopolnil pet let delovanja, so usmerjena v skrb za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter rokodelske in domače obrti. Kot poudarja predsednica Zdenka Zakrajšek, članice in člani poslanstvo zavoda uresničujejo s prostovoljnim in predanim delom ter spoštljivim odnosom do preteklosti.

Celjski policisti so v ponedeljek ustavili dva hujša kršitelja prometnih predpisov. Prvega pri Šentjanžu, drugega na cesti Grobelno – Šentjur. V prvem primeru je šlo za voznika, ki je na delu ceste, kjer je hitrost vožnje omejena na 70 km/h, vozil kar 191 km/h. To pomeni, da je ob upoštevanju varnostne razlike merilnika hitrosti dovoljeno hitrost prekoračil za najmanj 111 km/h. (SŠol)

Policijska uprava Celje je bila danes popoldne obveščena o streljanju na območju Policijske postaje Šentjur pri Celju, v katerem sta dve osebi umrli.

Po danes znanih rezultatih splošne mature ima največ zlatih maturantov, ki so dosegli od 30 do 33 točk, I. gimnazija v Celju, in sicer kar 28. V regiji so tudi trije diamantni maturanti z vsemi 34 točkami: Tonja Venek (Gimnazija Celje - Center), Andraž Hribernik (Gimnazija Lava ŠC Celje) in Rok Tadej Brunšek (Gimnazija ŠC Velenje).

V soboto okoli 14. ure se je v Podvinu pri Polzeli zgodila tragična prometna nesreča. Življenje je izgubil kolesar.

V predlanskem poslovnem poročilu celjske družbe Engrotuš (lansko poročilo še ni javno objavljeno) je med drugim zapisano tudi: »Zaposleni so največje bogastvo in kapital podjetja.« Trgovke in trgovci se sicer s takšno trditvijo strinjajo, a je vodstvo družbe očitno ne upošteva. »Na delovnem mestu se soočamo z nedopustnimi razmerami, nimamo dostojnih in normalnih plač,« pravi predsednica Tuševega sindikata Mirjana Janjič, ki je s predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije opozorila na težke razmere zaposlenih v trgovini.

Da na Šlandrovem trgu živi vedno več tujcev, je na zadnji občinski seji na pobudo domačinov opozoril svetnik Jože Krulec. Zaradi kolonije tujcev in njihovih navad se staroselci občasno počutijo kot v manjšini. Župan Janko Kos se težave zaveda, zato bo občina naredila vse, da bi razrešila zadevo. Glede na uradne statistične podatke občina Žalec po odstotku tujcev med lokalnimi skupnostmi na Celjskem ne sodi v sam vrh. V njej je pred dvema letoma živelo malo manj kot 7 odstotkov tujcev, medtem ko v sosednjem Celju skoraj dvakrat več – 12,5 odstotka.

Da dolgoletna tradicija premogovništva v Laškem in okolici ne bo pozabljena, so poskrbeli člani Rudarskega društva svete Barbare Sedraž. Na Govcah nad Sedražem so uredili muzej rudarstva, v katerem so razstavljeni rudarska oprema in pripomočki ter pisno in fotografsko gradivo o mnogih desetletjih rudarjenja na tem območju. Pestro razstavno zbirko bodo še dopolnjevali.

Pravijo, da je vsaka poslovna pot, ki korenini v srčni predanosti, uspešna in zadovoljujoča. Po eni takšnih hodita arhitektka Maja Žerovnik in oblikovalka Amanda Kladnik. V Gornjem Gradu v Zadrečki dolini sta ob veličastni cerkvi, največji na Slovenskem, zasnovali zeliščni vrt, ki ga negujeta z obilico znanja in z ljubečo pozornostjo. Le nekaj korakov stran sta uredili zeliščarno, v kateri gostom pričarata edinstvena čutna doživetja. Zasnovali sta blagovno znamko Babave, v kateri spajata modrost in srčnost.

Krajevna skupnost Nova Cerkev v vojniški občini, ki v teh dneh obeležuje krajevni praznik, nudi veliko zanimivosti. V Polžah turisti radi obiščejo Soržev mlin, učno kmetijo z lepo urejeno 200 let staro mlinarjevo hišo z mlinom, ki je bil prvič omenjen že v 12. stoletju, ter s staro venecijansko žago, ki jo, tako kot mlin, že dve stoletji poganja voda reke Hudinje. Nad naseljem Lemberg se dviga mogočen grad iz 13. stoletja, v Socki je dve stoletji mlajša graščina.V Novi Cerkvi pa krajan Ivan Ravnak zbira stare avtomobile in motorje, kmetijsko mehanizacijo iz 19. in 20. stoletja ter druge stare predmete. Na podstrešju nekdaj zapuščenega gospodarskega objekta v središču kraja je uredil muzej, ki je svoja vrata uradno odprl v soboto.

MIK Celje že 17 let omogoča morske počitnice otrokom iz socialno šibkejših družin. V tem času je z Mikovo karavano otroškega smeha morske počitnice doživelo že več kot dva tisoč otrok. V letošnjem letu so v projekt vključili otroke iz Pomurske, Podravske in Savinjske regije. Skupina stotih otrok že uživa v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču.

Minulo noč so nevihte z močnimi nalivi nekaj težav povzročile predvsem na širšem Celjskem, pa tudi ponekod drugod, sprožilo se je nekaj plazov.

Program prireditev Poletja v Celju ponudi vsako leto obilo dogodkov na različnih prizoriščih v mestu in okolici. Eno najbolj neobičajnih je zagotovo oder pod drevesno hišo v celjskem mestnem gozdu, kjer je letos že bilo ali še bo mogoče prisluhniti koncertom v okviru šestega festivala Prisluhi v mestnem gozdu. »Dogodke izvajamo pretežno v akustični obliki. Gre za nevsiljiv način in ptiči v gozdu so vsakokrat navdušeni, saj pogosto glasno spremljajo izvajalce,« pravi umetniški vodja festivala, flavtist Luka Mlejnik Železnik. Navdušeni so tudi obiskovalci, ki jim je takšno doživljanje klasične glasbe všeč. Mnogi se vsako leto vračajo, pridružujejo se jim novi.  

Mestna občina Celje je pri tržnici uredila prostor, kjer je bilo nekoč neurejeno parkirišče. Trg bo bo tržnici zagotavljal več tržnega prostora, hkrati bo namenjen različnim družabnim dogodkom, ki jih bo pripravljala Mestna tržnica, s katero upravlja javno podjetje Simbio. Različne dogodke bodo lahko pod krošnjo divjega kostanja, ki so mu pred tremi leti zaščitili rastišče, pripravljali tudi drugi organizatorji.

Umeščanje nove Podružnične osnovne šole (POŠ) Kalobje z vrtcem in s telovadnico, ki bi nadomestila več kot dvesto let staro šolsko poslopje, se je zapletno. Neposredni sosedje se z idejnim projektom namreč niso strinjali, zato bo potrebna izdelava novega. Občina Šentjur išče ustrezne rešitve, ki bodo sprejemljive tako za bližnje krajane kot za šolo.

  Razvojni svet Savinjske regije in Svet savinjske regije sta sprejela regionalni razvojni program Savinjske razvojne regije do leta 2027. Razvojna agencija Savinjske regije je s partnerji, predstavniki gospodarstva, nevladnih organizacij in z drugimi sodelujočimi načrt pripravljala štiri leta. Nastalo je 1231 različnih projektov, vrednih 4,1 milijarde evrov.  

Če vas je pot kdaj vodila na Reško planino, ste zagotovo za trenutek ali dva postali v tamkajšnjem planinskem domu. V njem letos ni živahno zgolj zato, ker je po obnovi zasijal v novi podobi, temveč tudi zaradi petdesetletnice Planinskega društva Prebold. Ob jubilejnem letu so preboldski planinci s predsednikom Maticem Pečovnikom na čelu pripravili vrsto dejavnosti. Izdali so zbornik o zgodovini in delovanju društva, v spomin na ustanovnega člana Adija Vidmajerja postavili Adijev bivak na Reški planini in posodobili društveno spletno stran. Osrednjo slovesnost so imeli prejšnjo soboto prav na dvorišču prenovljenega planinskega doma.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja, ki za celotno Slovenijo velja od danes, 1. julija 2022.