Ivo Umek je zgovoren in družaben človek, ki mu ne zmanjka zanimivih spominov in anekdot. Zato je tudi njegov krog prijateljev širok. Srečanja in praznovanja običajno popestri z igranjem na klavir, če je ta pri roki. Verjetno tudi zato rad prihaja v celjski lokal Pri lažnivi priči, kjer to lahko naredi. Tudi pred najinim pogovorom se ni izneveril tradiciji in zaslišala se je melodija znane zimzelene skladbe Ne prižigaj luči v temi. Na vprašanje, kaj bo storil z denarjem, ki ga je nedavno prejel ob podelitvi celjskega zlatega grba, odgovori, da bo večji del namenil fundaciji Barbare Celjske. Istoimenski rotary klub, katerega ustanovni član je, namreč podeljuje iz tega sklada štipendije posebej nadarjenim mladim. »Nekaj denarja sem že in ga še bom porabil za pogostitve prijateljev,« prizna.

  Da bi Štore, če tam ne bi bila vzpostavljena železarna, imele povsem drugačno podobo, kot jo imajo danes, je eno od sporočil razstave, ki jo je Zgodovinski arhiv Celje pripravil na podlagi dokumentov, ki so shranjeni v njegovih zbirkah. Železarna je namreč podpirala gradnjo stanovanj, kulturnega doma, prispevala je za delovanje številnih društev. V Štorah so nekoč imeli svoj kino, svojo vlečnico in celo mrtvašnico.  

  Zakaj ne bi pomagal, če lahko? Tako razmišlja Šentjurčan Simon Jecl, ki je doslej organiziral dve dražbi predmetov vrhunskih športnikov. Izkupiček prve dražbe je Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur namenila več družinam v stiski. 7.500 evrov donacij, ki so jih ljudje prispevali na zadnji dražbi, bo pripomoglo, da bosta primeren dom dobila deček in njegova mama, ki živita v težkih razmerah v občini Dobje.  

Po družbenih omrežjih se te dni širi opozorilo pred letaki, ki naj bi jih našli v Zrečah. Na njih naj bi bila QR koda, ki naj bi bila del nevarne ameriške igre, razširjene med mladimi že pred leti. (SŠol)

 Ste vedeli, da vsaka druga delovno aktivna oseba v Sloveniji na delo odhaja v drugo občino? Število medobčinskih delovnih migrantov se še povečuje, lani jih je bilo približno deset tisoč več kot leto prej. Največ ljudi na delo odhaja v Ljubljano. A morda včasih pozabljamo, da se tudi na Celjsko iz precej oddaljenih krajev na delo vozijo številni ljudje, ki prispevajo k razvoju gospodarstva, kulture, zdravstva in drugih področij. Nekaj njihovih zgodb vam predstavljamo tokrat.  

Včeraj pozno popoldne je zagorelo v enem izmed stanovanjskih blokov v Opekarniški ulici v Celju. Dve osebi so morali reševalci odpeljati v celjsko bolnišnico. Vzrok za požar naj bi bila goreča sveča, ki se je prevrnila. Policija bo zoper eno osebo podala tudi kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti. (SŠol, foto: PGE Celje, bralci NT)

Danes popoldne je zagorelo v enem izmed stanovanjskih blokov v Opekarniški ulici v Celju. Gasilci in ostale reševalne ekipe so še vedno na kraju, gašenje požara je trajalo kar nekaj časa.

Tudi letos so se po Celjskem vrstila kresovanja in tradicionalna druženja ob praznovanju prvega maja oziroma praznika dela. Med drugim so na predvečer praznika kres zakurili tudi na celjski Špici, kjer sta okoli 3000 obiskovalcev zabavali skupina Jadranski maestrali in Nenad Vetma.

Nagrado mala Veronika za najboljšo dijaško pesem bo letos prejela Doroteja Drevenšek iz II. gimnazije Maribor za pesem Bitje iz treh komponent. Njena mentorica je Nina Medved.

Do obnove žovneškega gradu, ki kraljuje na malo več kot 400 metrov visoki vzpetini nad jezerom na obrobju Savinjske doline, je v začetku 90. let prišlo povsem po naključju. Skupina domačih ljubiteljev kulturne dediščine, povezanih v kulturno-zgodovinsko društvo Žovnek, je ruševine želela očistiti in zavarovati. Postopoma so se njihova dela prevesila v obnovo, pri kateri je v tridesetih letih sodelovalo približno 300 prostovoljcev, ki so opravili 30 tisoč ur prostovoljnega dela. Občina Braslovče se je vsem poklonila na sobotni slavnostni akademiji, s katero jim je obenem napovedala podporo tudi v prihodnje.

Da mlajše generacije o dnevu upora proti okupatorju vedno malo, žalosti predsednika pokrajinskega sveta savinjskega območja Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijana Turičnika, ki je na tem mestu zadnjih šest mesecev. Pravi, da se Slovenci, sploh mlajše generacije, premalo zavedajo, da je slovenski narod v preteklosti doživel in preživel zelo krvave preizkušnje za svobodo, ki jo imamo danes.

V teh prazničnih dneh ne pozabite izobesiti zastave. Že več kot dve leti vas med vožnjo po avtocesti mimo priključka v Arji vasi pozdravlja velika slovenska zastava. Gre za najvišjo in največjo zastavo v Sloveniji. Sprva je marsikdo mislil, da je zanjo poskrbela žalska občina, a se je hitro razvedelo, da jo je postavil domači podjetnik Enes Draganović. Kot nam je zaupal, je idejo zanjo dobil v tujini, kjer so zastave bistveno pogostejše kot v Sloveniji. Velika je 16 krat 8 metrov in je izobešena na 25 metrov visokem drogu. O tem, kdaj in kako pravilno izobesiti zastave, smo se pogovarjali z Aleksandrom Hribovškom, predsednikom Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica.

Profesorica Manca Košir mu je med študijem novinarstva rekla, da je dober novinar dober človek. Pravi, da do danes še ni slišal večje resnice o tem poklicu. Tisti, ki spremljamo njegovo novinarsko delo, se strinjamo, da v skladu s to resnico Vasja Jeger živi. Odraščal je v Šmarju pri Jelšah. To je bil čas, ko ga je prevzela ljubezen do literature. V svojem poklicu je hitro opozoril nase, saj se je posvečal predvsem preiskovalnemu novinarstvu, zato je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za najbolj obetavnega novinarja. A mu je novinarstvo v naslednjih letih postreglo tudi s trpkimi izkušnjami, finančno negotovostjo in z opešanim zdravjem. Danes pravi, da je utrujen od zdrah in afer, rad bi spet čutil radovednost in v sebi ponovno prebudil občutek, da je na svetu še kaj lepega.

Včeraj je bila celjska slovesnost za praznik upora proti okuptorju. V Parku svobode so v kulturnem programu nastopili dijaki Gimnazije Celje – Center, zbrane pa je nagovorila mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.  

    Občina Rogaška Slatina ob vznožju Janine, kjer je sedaj asfaltno parkirišče, načrtuje ureditev nove javne turistične infrastrukture za prireditve. Na zadnji seji občinskega sveta je bil izpostavljen pomislek, da je v občini že dovolj prireditvenih prostorov, ki so slabo izkoriščeni, zato nov ni potreben. Mladi, združeni v društvo Aktivna mladina slatnska, pa ureditev pozdravljajo, saj so pri organizaciji preteklih dogodkov pod Janino soočili z različnimi težavami.    

Dom ob Savinji bo letos obeležil 50-letnico in jubilej zaznamoval z novimi pridobitvami, ki so že ali še bodo dvignile kakovost življenja starejših v domu in zaposlenim olajšale delo. Novost so prostori za začasne namestitve, ki jih je dom pridobil z ureditvijo dodatnega, šestega nadstropja v novejši od obeh stavb. Na mizi direktorice doma Bojane Mazil Šolinc, ki je lani za uspešno vodenje doma prejela celjski zlati grb, so že načrti o gradnji dvigala z razglednimi terasami v osemnadstropnem stolpiču ob Savinji ter o preureditvi triposteljnih sob v eno- in dvoposteljne.

Minuli konec tedna se je na Celjskem zgodilo več prometnih nesreč s hujšimi telesnimi poškodbami. Pri delu v gozdu se je 63-letni moški smrtno ponesrečil.

Na dopoldanskem prvem pevskem sprehodu po Celju v okviru letošnjega Mladinskega pevskega festivala je sodelovalo več kot 130 pevcev, folkloristov in godbenikov iz celjskih društev, vrtcev in šol.