Podjetje Rajmax iz Kozjega, ki se ukvarja z izdelavo plastičnega in aluminijastega stavbnega pohištva, bo prihodnje leto praznovalo 25 let. V tem času je iz majhnega družinskega podjetja, ki ni imelo denarja niti za stroje, preraslo v gospodarsko družbo, ki zaposluje že 40 ljudi in iz leta v leto povečuje prihodke. Ti so lani znašali 5,7 milijona evrov. Velika pridobitev bo gradnja novih poslovno-proizvodnih prostorov, za katere je že pridobilo gradbeno dovoljenje.
Bralka nas je opozorila, da so šolske poti do OŠ Frana Krajca Celje na Polulah premalo varne in da je zlasti problematično semaforizirano križišče na Cesti v Laško, ki ga morajo otroci prečkati na poti do šolske avtobusne postaje pri bencinskem servisu ali če gredo peš naprej proti Bregu. Hitrosti avtomobilov so na križišču pogosto previsoke in občasno niti rdeča luč ne ustavi divjakov, cesta pa je od pločnika in kolesarske steze ločena le s stebrički. Ti zagotovo ne bi zadržali vozila, ki bi ga zaneslo s ceste. Starši zato želijo postavitev dvojne odbojne ograje in stalnega merilnika hitrosti, ki bi umiril promet, kot se je izkazalo že marsikje. Ob tem bi bilo treba tudi sicer bolj vidno označiti, da gre za šolsko pot. A za zdaj nimajo sogovornika.
Življenjska, zlasti pa karierna pot Laščana Jožeta Mačka je osupljiva. Je znanstvenik s tremi doktorati. Doktoriral je iz agronomije oziroma fitopatologije (1964), ekonomije (1976) in zgodovine (1989). Pomemben je tudi njegov prispevek k pomenu in prepoznavnosti laške občine. Njegovi domači, predvsem otroci, pa tudi nekateri znanci so ga ob pripovedovanju o kakšnih dogodkih iz njegovega življenja večkrat spodbujali, da bi jih spravil na papir. »Tega sem se branil, ker se mi ni zdelo, da bi bili vredni zapisa. Po globljem premisleku pa sem se odločil drugače,« svojo odločitev o predstavitvi svoje življenjske poti v knjigi utemelji izjemen mož z neverjetno širino znanj.
Celjski kriminalisti so ovadili moškega, ki je osumljen kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. V hišni preiskavi so našli več kot 2.700 slikovnih in video datotek hujših spolnih zlorab otrok. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju za osumljenca odredil pripor. (Simona Šolinič)
Župani velikokrat poudarjajo, da občinske politike ne krojijo sami, ampak izvršujejo sklepe, za katere glasuje občinski svet. Sestave občinskih oz. mestnih svetov v občinah, kjer so sedeži upravnih enot, nakazujejo, da županom Šentjurja, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah, Žalca in Mozirja ne bo težko sklepati koalicij in iskati podpore za svoje predloge. Zanimivo bo spremljati, kako se bodo razmerja moči oblikovala v Mestni občini Celje in Občini Laško, kjer bosta nova župana znana šele po drugem krogu lokalnih volitev.
Zavajanja podjetja Vitalius se očitno nadaljujejo. Njegove tarče še naprej ostajajo nič hudega sluteči ranljivi starostniki. Na nas so se obrnili svojci 88-letnika, ki sta ga obiskali predstavnici omenjenega podjetja iz Selnice od Dravi. Zavedli sta ga, da je podpisal pogodbo o nakupu »čudežnih« prehranskih dopolnil v vrednosti 830 evrov. Pri tem mu nista predstavili končne cene izdelka, ki bi jo moral glede na pogodbo odplačevati v obrokih. Obrnili smo se na direktorja in lastnika podjetja Denisa Kankoša, ki vse očitke o kakršnemkoli zavajanju zavrača.
O Celjskih grofih je že veliko znanega, a nova odkritja vedno znova presenetijo zgodovinarje. O moči ene najpomembnejših plemiških rodbin na naših tleh govori tudi podatek, da so prve generacije Žovneških gospodov, kasnejših Celjskih grofov, imele le pet gradov, nato se je »imperij« širil. Friderik I. je vsako leto kupil en grad na račun zadolženih lastnikov, ki niso mogli vrniti dolga. »Celjski niso bili le politiki in vojaki, ampak tudi izjemni poslovneži,« meni Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, ki se prvenstveno ukvarja s preučevanjem te pomembne rodbine. Nekateri bi jim sicer rekli vojni dobičkarji, a tudi v tistih časih so žal uspevali bolj iznajdljivi in prebrisani.
V praznem meščanskem stanovanju v Stanetovi ulici v Celju je dva večera minulega konca tedna zaživela zgodba o življenju aktivistke in političarke Roze Luxemburg (1871–1919), ki je lahko s svojimi protivojnimi in nadnacionalnimi stališči ter z zagovarjanjem humanističnih vrednot še danes navdih. Tako je navdušila tudi ustvarjalke ženske pripovedovalske skupine Bodice, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva 567 v Umetniški četrti Celje.
Pred približno petindvajsetimi leti sta Nataša Dolenc in Franci Gominšek na hribu v Kasazah začela graditi hišo z upanjem, da si bodo v njej zagotovili prijetne pogoje za družinsko življenje, saj se jima je kmalu zatem rodila hči Nina. A je življenje ubralo drugo pot. Franci je zbolel zaradi raka prebavil in konec leta 2019 umrl. Nataša in Nina sta ostali v nedokončani hiši v zelo slabih bivanjskih pogojih. V njej pravzaprav životarita, saj v hišo brez fasade pronica vlaga, v njej ni urejenega ogrevanja, dotrajana okna in vrata ne tesnijo, vsi prostori so potrebni temeljite prenove. A denarja za to nimata. Pred vrati pa je še ena zima.
Pred nedeljskim drugim krogom županskih volitev, ki bo v 47 slovenskih občinah, je v teh dneh možno predčasno glasovati. Na župane med drugim čakajo tudi v Celju, Laškem in Šmartnem ob Paki.
Zavezati vezalke, si zapomniti učno snov ali si na šolsko klop pripraviti šolske potrebščine … Medtem ko nekateri otroci tovrstne naloge opravijo z lahkoto, jim morajo drugi posvetiti več truda. Otrokom, ki imajo na katerem od področij primanjkljaj, v Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur pomaga paleta strokovnih delavk. Pred dvema letoma so zaznale potrebo po strokovnem srečevanju in izpopolnjevanju, zato so osnovale zunanji strokovni aktiv. Čeprav ta deluje šele kratek čas, so z njim naletele na dober odziv. Enega od njihovih nedavnih strokovnih posvetov je spremljalo tisoč poslušalcev iz vse države.
Jaz, zemlja je naslov fotografske razstave, s katero se v Železarskem muzeju Štore na Teharjah do 10. decembra predstavlja fotografinja Andreja Ravnak.
Pred dnevi je zaokrožila informacija, da je naložbeni sklad Alfi več trgovskim družbam na območju nekdanje Jugoslavije poslal povpraševanje, ali jih zanima nakup Engrotuša oziroma delov njegovega premoženja. Prospekt s ponudbo naj bi poslal tudi trgovskemu podjetju Jagros, kjer o tem ne želijo govoriti. »Žal v tej fazi ne dajemo izjav,« je na naše vprašanje, ali to drži, odgovoril Boštjan Jager, eden od treh direktorjev v podjetju. Njegov odgovor pomeni, da so v Jagrosu res dobili ponudbo. Sklad Alfi ima na Celjskem še več drugih naložb, ki jih bo, takšen je namreč način dela tovrstnih skladov, prej ali slej prodal.
Učenci in kolektiv OŠ Polzela s podružnico Andraž in vrtec so v petek popoldne v veliki telovadnici pripravili tradicionalni dobrodelni koncert. Številne obiskovalce, ki so novi del tribun napolnili do zadnjega kotička in obenem zasedli še lep del preostalih sedišč, so popeljali med polzelskimi dragulji.
Zveza kulturnih društev (ZKD) Celje združuje več kot štirideset društev, v katerih je približno dva tisoč članov. Ljubiteljski ustvarjalci se ukvarjajo z najrazličnejšimi področji, od gledališkega, literarnega, likovnega, glasbenega, folklornega, plesnega … S svojim ustvarjanjem pomembno prispevajo k pestremu dogajanju v občini. Ob tem ne smemo spregledati tudi pomembne vloge društev kot povezovalcev ljudi, ki so ob druženju ustvarjalni, s čimer bogatijo svoje življenje in širšo skupnost. Urška Majcen, ki je od letošnje pomladi nova predsednice ZKD Celje, ima zahtevno nalogo povezovanja in spodbujanja delovanja društev, ob čemer želi uvesti tudi nekaj sprememb.
Celjsko Humanitarno društvo Enostavno pomagam bo pod vodstvom Milana Ninića izpeljalo že osmo dobrodelno akcijo Božičkova tovarna daril. Z njeno pomočjo je darila v minulih letih prejelo že več kot šest tisoč otrok iz socialno šibkejših družin.
Na volilnih zborih je bila v minulih dveh dneh izvoljena tudi nova sestava državnega sveta. Med 40 novoizvoljenimi svetniki je nekaj takih, ki so v svetniških klopeh sedeli že v prejšnjem petletnem mandatu, nekaj pa je novincev. Kot predstavnika lokalnih interesov z našega območja sta bila izvoljena Marko Zidanšek in Peter Dermol.
Okrožno državno tožilstvo je prejelo ovadbo zoper drugega osumljenca za umore v Tekačevem leta 1997. Kot je znano, se je na celjskem sodišču ravno pred dnevi začelo sojenje Kristijanu Kameniku, ki je bil do zdaj edini osumljeni in obtoženi za ta kazniva dejanja. (SŠol)
Na sinočnjem dobrodelnem koncertu Klic dobrote za pomoč družinam v stiski so organizatorji, Slovenska karitas, zbrali skoraj 196 tisoč evrov. Kasneje je ta znesek narasel na 293 tisoč evrov in zbiranje se bo nadaljevalo do konca leta.
Situacija na področju brezdomnosti se zaskrbljujoče slabša. Na ravni celotne države. Ljudi, ki v nekem trenutku izgubijo dom ali iz različnih razlogov v življenju sami ne zmorejo rešiti svojih bivanjskih težav, je vedno več. Zdi se, da reševanje teh težav še vedno ostaja najbolj na plečih organizacij, ki imajo programe za pomoč brezdomnim, medtem ko si država zatiska oči pred to problematiko. Enako kot številni, ki hodijo mimo brezdomnih, ki si za svoj dom izberejo ulico. V družbi je brezdomstvo še vedno tesno povezano s predsodki ljudi. Če je kdo na ulici, to še ne pomeni, da mu pomoč ni bila ponujena, ampak da je morda ne želi sprejeti. Tu pa se zaplete, opozarjajo strokovnjaki. Zakonodaja je namreč zelo toga, a z majhno spremembo bi lahko država omogočila možnosti, da bi tudi tistim, ki pomoč zavračajo, lahko bolj pomagali. Do takrat strokovni delavci, ki delajo na področju pomoči, jasno sporočajo: delamo na terenu, pristopimo k vsakemu, se z njim pogovarjamo, mu pomoč predstavimo. A odločitev, ali jo bo oseba sprejela ali ne, je – dokler država zakonodaje ne bo spremenila – v njeni domeni. To je treba vedeti, kadar gre nekdo mimo brezdomca, ki leži sredi glavne ulice. Lahko pa bi se ta mimoidoči odločil tudi sam pristopiti k njemu in ga vprašati, ali kaj potrebuje. Takšnih je – roko na srce – malo. Lažje si je zatiskati oči. Kot to pogosto počne država.
