Koronavirus je pustil močan odtis tudi v Celju in od prvega vala epidemije precej spremenil njegov običajen utrip. Bolnišnica in zdravstveni dom sta bila (in sta še) na največji preizkušnji doslej v svoji novejši zgodovini, kar bolj ali manj velja tudi za mestno občino, javne ustanove, podjetja, organizacije, društva in posameznike, ki krojijo dogajanje, razvoj in podobo mesta. Koronačas si bomo zagotovo zapomnili po tem, da je negativno vplival na turizem, da je osiromašil kulturno in prireditveno dogajanje. A je Celje kljub »koroni« na račun predvsem evropskih projektov bogatejše za nekatere pomembne pridobitve (Tehnopark, severna vezna cesta …).

V teh zapletenih časih, ko so gledališča zaprta, ko igralci delajo nekaj od doma, nekaj v gledališču, se ob usklajevanju urnika ni prav enostavno dogovoriti za hkraten pogovor z dvema igralcema gledališkega ansambla, še zlasti če živita kar oddaljeno od Celja. Ampak ob pomoči upravnice mag. Tine Kosi nam je to uspelo. Za božično-novoletni intervju z dvema vrhunskima igralcema in prepoznavnima obrazoma Gledališče Celje smo se pogovarjali na Ta veseli dan kulture, ki je bil glede na razmere prav žalosten dan kulture. A tej protislovni simboliki se v pogovoru nismo pustili preveč zmotiti in se z njo obremenjevati.

Na novega leta dan, ob 15.43 so po podatkih Urada za seizmologijo, Agencije RS za okolje, seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 1,2 v bližini Celja. Po prvih podatkih so potres čutili posamezni prebivalci Celja in Vojnika pri Celju,

  Igralka in voditeljica Zvezdana Mlakar pri svojem spolu pogosto sproža zgražanje in hkrati zavist. Le kako bi bilo drugače, če v sebi nosi toliko strasti in iskrenega navdušenja nad življenjem. Strast je energija in strastni ljudje so magnet, ki nas navdihuje in z njimi rastemo ter se premikamo naprej. Ob tem priznava, da je zaradi svoje zaletavosti padla, močno, kar je zelo bolelo, a kar je ni zlomilo, jo je okrepilo. Ob vseh življenjskih zgodbah, izkušnjah je postala še močnejša.  

Prvi novorojenček se je letos v celjski porodnišnici rodil minuto pred 6. uro zjutraj. Deček prihaja iz občine Žalec in tehta 3.350 gramov. Zadnja v letu 2020 je ob 11.48 uri na svet prijokala deklica iz občine Celje. Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je tako kot že vrsto let do zdaj tudi letos obdarila prve novorojenčke in njihove starše.

Ekipa edinega spletnega časopisa za mlade je tudi letos podelila nagrade otrokom, ki so bili v tem letu zgled in so vlivali moč ter upanje vrstnikom in tudi odraslim. Čeprav večkrat slišimo, da je današnja mladina brezbrižna, je kopica mladih nadebudnih otrok s široko odprtimi očmi in srci dokaz, da se odrasli lahko motijo.  

Novo leto je pomembna prelomnica in takšen dan je treba obeležiti na poseben način. To počnejo številni narodi, od Kitajcev s kitajskim novim letom, Japoncev, hindujcev, Judov, muslimanov ... V zahodni kulturi – po slovensko –  ga prav tako obeležujemo, vendar drugače. Nekateri slovenski novoletni običaji so izginili, nekateri izginjajo, pojavili so se povsem novi. Celo poimenovanje se je spremenilo. Nekateri Slovenci še vedno pravijo, da je 31. decembra »staro leto«, ta dan so poimenovali tudi kot »drugi sveti večer«. Dandanes je prevladalo poimenovanje silvestrovo oziroma Silvestrov večer.

S tokratno številko Novega tednika, ki je izšla prav na zadnji dan tega leta, končujemo rubriko zgodovinskih pregledov pisanja, ki smo jo pripravljali skoraj sedem mesecev in smo jih posvetili letošnji 75-letnici našega časopisa. Za slovo od rubrike, da bo nekaj simbolike, smo pripravili prispevek o tem, kako smo v Novem tedniku v prejšnjem stoletju pisali o slovesu od starega leta.

V Gledališču Celje so za najdaljši večer v letu pripravili virtualni ogled silvestrske predstave Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Plašč, v režiji Juša A. Zidarja. Predstava bo nocoj ob 20. uri na YouTube kanala gledališča. Gledališče Celje je predstavo krstno uprizorilo 24. januarja letos, na malem odru. Pri tej predstavi gre za glasbeno dramatizacijo, ki išče navdih v formi glasbenega gledališča. Z realističnim uprizarjanjem tedanje ruske zbirokratizirane družbe nastavlja ogledalo tudi sedanjemu času.

Peter Simoniti, ki je nastopal skoraj pol stoletja kot celjski in okoliški dedek Mraz, je praznoval letos 90-letnico. Kot dedka Mraza so ga spoznali otroci v Celju, Savinjski dolini, na Kozjanskem in Koroškem, najbolj znan pa je kot dolgoletni gledališčnik. Kot ljubiteljski igralec je nastopil v več kot petdesetih vlogah, prav tako je režiral. Kdo se ga ne spomni kot župnika v Cankarjevem Hlapcu Jerneju ter Kralju na Betajnovi, kot zlodeja v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, kot zdravnika v Mollierovem Namišljenem bolniku, kot Bonaventure v Župančičevi Veroniki Desiniški, kot Piccolominija v Celjskih grofih ...

Družba Thermana iz Laškega je ob podpori in zaupanju bank ter sedanjih finančnih upnikov, ki imajo do družbe 99,98 odstotkov vseh terjatev iz prisilne poravnave, včeraj uspela refinancirati obstoječi dolg iz prisilne poravnave z ugodnejšimi in dolgoročnimi viri. Kot so sporočili, je bil zato včerajšnji dan zelo pomemben za zagotavljanje nadaljnjega uspešna razvoja družbe.

  Pomoč za prizadete v potresih v hrvaški Petrinji že zbirajo marsikje na Celjskem. Več kombijev pomoči so že danes odpeljali iz Šmarja pri Jelšah in Rogatca. Podjetje Kit-ak gradnje je na prizadeto območje odšlo z gradbenimi stroji, pomoč med drugim zbirajo tudi v Občini Podčetrtek.  

"Po doslej  zbranih podatkih na Celjskem oziroma v občinah Zahodno Štajerske regije potres ni povzročil poškodb pri ljudeh in ni povzročil večje gmotne škode. Zaznane pa so poškodbe posameznih sakralnih objektov, dimnikov, streh, pročelja fasad in starejši objekti v smislu nastanka posameznih razpok, odpada ometa," so sporočili iz štaba Civilne zaščite Zahodnoštajerske pokrajine (CZ ZŠ). Žarišče potresa je bilo, tako kot včeraj, na območju Petrinje, kjer so posledice hude, beležijo tudi eno smrtno žrtev.

Škotsko podjetje BSW Timber ne bo gradilo žage na Gomilskem, je potrdil predstavnik škotskih investitorjev v Sloveniji Janez Mazej. Vzrok po njegovi oceni tiči v predolgi časovnici za gradnjo navezovalne ceste do žage, gradnjo žage bi zavlekla tudi ustanovljena civilna iniciativa, ki nasprotuje njeni postavitvi.

V Tešu nad recenzijo negativno presenečeni Sosežig nenevarnih odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj bo z izpusti povečal obremenitev okolja s težkimi kovinami in z drugimi onesnaževali, poslabšal bo kakovost zraka in tal ter negativno vplival na zdravje ljudi, je med drugim zapisano v recenziji poročila o vplivih na okolje (PVO) za sosežig v Tešu. Po naročilu Občine Šoštanj jo je za skoraj 31 tisoč evrov izdelal zasebni Inštitut za okolje in prostor iz Celja. V Tešu so nad recenzijo negativno presenečeni, saj ta naj ne bi odražala strokovnega mnenja o ugotovitvah PVO.  

Spletno nakupovanje ne more povsem nadomestiti osebnega. Trgovci beležijo ogromne izgube. Decembrski nakupi so bili ponavadi navdušeno-stresna mešanica prisile, užitka in tesnobe. Letos gneče v nakupovalnih središčih ni. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin – občasno delno odprtje tega ne spremeni – se nakupovanje seli na splet. Podobno kot številni ostali praznični dogodki in druženja. Trgovci so se morali v zadnjih tednih podobno kot kulturniki in organizatorji najrazličnejših dogodkov ter prireditev hitro znajti in svoje storitve preusmeriti na splet, s čimer so ljudi povsem prikovali pred male in velike zaslone. Več raziskav o potrošnji med epidemijo že kaže negativne posledice. Na eni strani je nastala ogromna gospodarska škoda, izguba se meri v milijonih. Spreminjajo se nakupovalne navade, ena od raziskav razkriva, da je koronakriza »rodila« tako imenovanega »anksioznega potrošnika«. Psihologi ob tem opozarjajo na povečano možnost razvijanja različnih tveganih spletnih vedenj in na digitalno zasvojenost.  

Okrog 11.30 ure se je nad Solčavo sprožil snežni plaz. Dve osebi sta lažje poškodovani.   

Žiga Deršek je kot najstnik z znanim Celjanom, stricem Slavkom Deržkom, in s teto Carmen prepeval legendarne slovenske skladbe Orion, Zbudi se, dobri princ in Zemlja pleše ter se ob tem v glasbo preprosto zaljubil. Desetletje kasneje oboževalce navdušuje s svojimi avtorskimi skladbami. Letos decembra je s pesmijo Božič bo v naše domove ponesel praznični duh, medtem ko je v videospotu razkril še svoji dve drugi veliki ljubezni – svoje dekle Evo in kulinariko.

Zbiranje denarja za posodobitev gasilskih voznih parkov s pomočjo organizacije klasičnih gasilskih veselic je ob vseh ukrepih za preprečevanje širjenja virusa nemogoče. A gasilci iz PGD Gotovlje se ne dajo. Po avgustovski »live« veselici bodo nocoj na Facebooku pripravili še spletni komični dogodek Kavč Up Večer.