Policisti še vedno preiskujejo okoliščine včerajšnjega požara v Lokah na območju Ljubnega ob Savinji. Do zdaj je znano, da so tujo krivdo za nastanek požara izključili. Točna višina škode prav tako še ni znana, bo pa po prvih podatkih zelo visoka. (SŠol, Foto: Andraž Purg)
Konec minulega leta je izšla še druga številka 30. letnika revije Zgodovina za vse, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje in vsako leto pripravi dve številki. Njen urednik je dr. Borut Batagelj. Poleg zanimivih razprav in zapisov najdemo tudi ocene knjižnih novosti, povezanih z zgodovino.
Danes, nekaj pred 10. uro, je zagorelo v Lokah na območju Ljubnega ob Savinji. Požar naj bi imel večji obseg, gasilske ekipe so še vedno na terenu. Po podatkih celjske policije je zagorelo v podjetju, ki se ukvarja z izdelavo lesene embalaže. Višina škode še ni znana. (SŠol, Foto: Pixabay)
Deset let mineva, odkar je v Celju začela delovati plesna skupina Force. V tem času se je nekoliko preoblikovala, a je v svojih temeljih ostala enaka. Čeprav so fantje in dekleta v tem času osvojili kar nekaj tekmovanj, njihov trener in koreograf Miha Poznič za največji uspeh šteje zavidljiv dolgoletni obstoj plesne zasedbe.
Medtem ko so slovenske porodnišnice v prvih jutranjih urah novega leta 2024 že veselo oznanjale, da so novoletni novorojenčki že privekali na svet, je Celje prvi jok novega leta v porodni sobi še vedno nestrpno čakalo. Ura je odbila 10 dopoldne, ko smo že pomislili, da se bo ponovila lanska zgodba, ko je bil prvi porod leta 2023 šele pozno zvečer. Nato pa ob 10 uri in 32 minut vendarle veselje: rodila se je deklica! Ime ji je Julija, rodila pa se je mamici Luciji Orehov iz Celja. Toda to še ni vse. Takoj za njo, kot da bi tekmoval in čutil, da mora čimprej »ven«, je v Celju na svet pohitel še fantek Lojz! Rodil se je mamici Iris Jagodič iz Rogatca. Čakanje se je torej obrestovalo. (SŠol, Foto: Andraž Purg)
Medtem ko smo zjutraj v Celju še čakali prvega letošnjega novorojenca ali prvo novorojenko, je zdaj jasno, da je na svet letos prva v Celju prijokala – deklica. Ob 10.32 se je prva rodila deklica, ob 11. 16 pa še prvi deček. Čestitamo staršem! Jutri se v porodnišnico odpravlja tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje, da bo obdarila mamico, ki je rodila zadnja lani, in mamici, ki sta rodili prvi letos. Več podrobnosti bomo objavili v četrtkovi izdaji Novega tednika in jutri na naših spletnih straneh. (SŠol)
V porodnišnici Splošne bolnišnice Celje še vedno čakajo, kdo se bo rodil prvi ali prva v letošnjem letu. Glede na bodoče mamice, ki so tik pred porodom, se sicer danes kmalu obetata dva poroda. Je pa znano, da se je zadnji v letu 2023 rodil fantek. Mamici z območja Mozirja se je rodil ob 22.10, težak pa je bil 4.060 gramov. (SŠol)
Po koronskih letih, ko je bilo druženje omejeno, so letos silvestrovanja na prostem v polnem razmahu. Preverili smo, kdo bo zabaval množice v večjih središčih in koliko bodo lokalne skupnosti odštele za silvestrsko zabavo. Morda se boste prav po naši zaslugi odločili za silvestrovanje v bližnjem občinskem središču. Ali pa boste kljub vsemu raje ostali zvesti slovenski silvestrski tradiciji, tatarskemu biftku in Silvestrskemu poljubu na nacionalni televiziji.
Novinar vedno upa, da bo pogovor z intervjuvancem vodil tako, da bo »tekel gladko«, ne preveč uradno, da ga bo sogovornik vsaj malo spustil v svoj svet razmišljanj, hrepenenj in strasti. Kadar pogovor izvedemo na daljavo in ne iz oči v oči, se površinskosti besed vedno bojimo. A odgovori Anžeja Dežana, Celjana, ki smo ga pred leti spoznali v oddaji Full Cool Demo Top, projektu medijske hiše Novi tednik in Radio Celje, niso takšni. Izjemno spretno izbira z besede in misli, medtem ko njegovi odgovori izžarevajo vedoželjnost, razgledanost ter tudi uglajenost, hvaležnost in preprostost.
(PREGLED LETA) Če je najprej kazalo, da bo leto 2023 po nekaj letih takšnih in drugačnih pretresih v preteklem obdobju precej umirjeno, so prišle avgustovske poplave in življenje spet obrnile na glavo. To je bilo ob Zgornji Savinjski dolini, katere pregled dogajanja bomo objavili v naslednji številki, še posebej izrazito v Spodnji Savinjski dolini. Vsakdan se je do zdaj že bolj ali manj vrnil v stare tirnice. Izjema je le nekaj naselij, kjer varno bivanje v zgradbah ni več mogoče. Zdaj so vse misli in moči usmerjene v to, kako zagotoviti dolgoročno poplavno varnost. Gradnja protipoplavnih nasipov v Spodnji Savinjski dolini naj bi se predvidoma začela marca prihodnje leto. Vlada naj bi o programu odprave posledic avgustovskih poplav odločala januarja.
Pogovor z njim ni nikoli dolgočasen. Tako kot je znal na celjskem gledališkem odru vselej pritegniti pozornost in prepričati gledalce, so tudi njegove zabavne in grenke prigode takšne, da se poslušalcu nikamor več ne mudi. Bojan Umek, ki se je 5. novembra upokojil po več kot 39 letih dela v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, niza anekdote iz gledališkega sveta, spomine na znane kolege, na svoje začetne igralske korake v domačem Krškem in tudi na čas, ko se mu je ustavilo srce, pri čemer je po zaslugi presaditve še danes med nami. V šali navrže, da je za njegovo zgodbo en intervju premalo. Verjetno res, a nekaj zanimivosti iz obsežnega igralskega in življenjskega dosjeja nama je vendarle uspelo nanizati. Ker je zahteval, da naj ga ne »zmerjam«, kar pomeni, da ga ne smem vikati, je ta pogovor zapisan tako, kot sva se pogovarjala.
Mag. Miran Gajšek se z mesta vodje oddelka za okolje in prostor ter komunalo na Mestni občini Celje seli na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za naravne vire in prostor, vodenje oddelka v MOC bo prevzela Aleksandra Rezar.
Silvestrski večer bodo mnogi Slovenci znova preživeli na mestnih ulicah, saj javna praznovanja vstopa v novo leto pripravljajo v vseh večjih mestih in tudi v številnih manjših krajih. V Laškem pa se bodo od leta 2023 poslovili že nocoj, v petek, 29. decembra, s tradicionalno prireditvijo Slovo od starega leta, ki jo organizirajo na občinskem dvorišču.
Medgeneracijski center Hiša generacij Laško je dopolnil 18 let. 30. novembra 2005 je hiša odprla svoja vrata sočutju, empatiji, razumevanju, nenehnemu spoznavanju in učenju. Ogromno ljudi različnih generacij je v teh letih stopilo skozi njena vrata in ničkoliko prijateljskih vezi se je spletlo prav v njenih prostorih. »Tu sem srečala in spoznala veliko ljudi in z njimi spletla prijateljske niti. S podporo in oporo Hiše generacij čutim, da rastem in se osebnostno razvijam,« je dejala Karmen, ki hišo obiskuje šele kratek čas. Mnogo je takšnih, ki so del njene zgodbe že vrsto let, nekateri vse od njenih začetkov.
In jo le imajo. Prebivalci občine Solčava so prvič v zgodovini dobili telovadnico. Čeprav se morda sliši nenavadno, je do letošnjega decembra niso imeli. Nova pridobitev, ki so jo namenu predali prejšnji teden, je zato zagotovo ena največjih v zgodovini te zgornjesavinjske občine z malo več kot 500 prebivalci. Učenci so do zdaj imeli pouk športa v eni od učilnic oziroma na prostem.
Včerajšnji praznični torek se v Novi Cerkvi ni začel, kot bi si želeli. Okoli 7.30 ure so bili gasilci obveščeni, da je zagorelo v stanovanjski hiši. Ko so gasilci prispeli na kraj, je bil požar že polno razvit v prvem nadstropju in ostrešju.
Med razstavami jaslic, ki so v božično-novoletnem času na ogled za širšo javnost, imajo zagotovo eno najdaljših tradicij prav te v Drešinji vasi. Letos mineva natanko dve desetletji, odkar si tamkajšnji prebivalci na pobudo domačina in glavnega organizatorja Jožeta Stepišnika tako popestrijo praznični čas. Jubilejno razstavo so odprli v nedeljo v gasilskem domu v Drešinji vasi. Več kot 40 jasličarjev je na ogled postavilo jaslice iz različnih materialov in na različne načine.
Danes obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ko se spominjamo 26. decembra 1990 in s tem razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Da bi mladi danes bolje poznali čas osamosvojitvene vojne in rojstva nove države, je Muzej novejše zgodovine Celje (MNZ) s podporo mestne občine ter v sodelovanju z aktivom ravnateljev celjskih osnovnih šol in z veteranskimi organizacijami zasnoval projekt Celje 1990/91.
Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe z naslovom Knjižni dar 2024, ki je nedavno prišla med bralce, prinaša obilo raznolikega in zanimivega branja za vse generacije. Zbirka, ki je edinstvena v Evropi in prihaja v slovenske domove že od leta 1861, je tudi oblikovno lepa in privlačna.
»Bistvo mojega konjička je, da iz predmetov, ki so kot igrače, naredim ponazoritev nečesa resničnega.« Tako pravi Rudni Škornik iz Štor, ki je v izdelavi maket našel dejavnost, ki ga navdušuje in sprošča. Ker je že kot otrok občudoval jeklene ptice, je največ njegovih maket posvečenih letalstvu.
