V štirih letih delovanja je edinstveno Vzorčno mesto v Velenju obiskalo več kot 30 tisoč ljudi. Lani je bil zaradi epidemije in neizvajanja šolskih dejavnosti obisk nekoliko manjši. Postavitev Sam svoj mojster je preizkusilo več kot 60 šolskih oddelkov in 1.500 obiskovalcev, ki so sodelovali tudi pri izvedbi projekta Poklici prihodnosti, ki so ga ustvarjalci Vzorčnega mesta izvedli z društvom Novus in s slovenskimi osnovnimi šolami.    

Minister za gospodarstvo in prvak stranke Konkretno Zdravko Počivalšek je s posredovanjem pri državnih nakupih ventilatorjev od družbe Geneplanet v času prvega vala kršil zakon o integriteti, je, kot poroča portal Necenzurirano, ugotovila komisija za preprečevanje korupcije (KPK).

  Velikonočnica je ena redkih predstavnic stepskih rastlin pri nas. Ljudje jo radi spremljajo v Boletini pri Ponikvi in na Boču, kjer skušajo lokalna društva s svojimi dejavnostmi prispevati k odgovornejšemu vedenju obiskovalcev. Medtem ko varuhi narave opažajo manj izkopavanj, jih skrbijo ljubiteljski fotografi, ki so za posnetek s pametnim telefonom pripravljeni stopiti na rastišče. Ob tem lahko poteptajo kopico rastlin. To ni edina grožnja tej vijolični cvetlici. Strokovnjaki opozarjajo, da so rastline stare in da se ne pomlajujejo. To lahko pomeni, da te znanilke pomladi čez nekaj desetletij ne bo več na naših tleh.  

Po neuradnih, a zanesljivih podatkih, naj bi odstopila poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zakošek. (SŠol, Foto: SHERPA)

  Današnje jutro je zaposlene na Občini Rogaška Slatina razveselilo, saj so ob pregledu občinskih financ opazili priliv v višini skoraj 1,7 milijona evrov. Gre za davek od zmagovalnega dobitka igre na srečo Eurojackpot. »Vesel sem, da je dobitno srečko izpolnila oseba, ki ima stalno prebivališče v naši občini. Tudi sam ji iskreno čestitam,« je dejal tamkajšnji župan mag. Branko Kidrič. In dodal, da sreča očitno spremlja pogumne.  

Celjski Inpos v Žalcu gradi svoje novo trgovsko središče s tehničnim blagom. Zemljišče zanj je ob žalski obvoznici kupil že leta 2017. Direktor in solastnik družbe Ivan Pfajfar napoveduje, da bo odprtje junija. Trgovsko središče bo merilo 5 tisoč kvadratnih metrov, vrednost naložbe – vključno z nakupom opreme – znaša približno šest milijonov evrov. Žalsko trgovsko središče ni edina letošnja Inposova naložba. Predvidoma marca bo na Ljubečni začel gradnjo drugega dela svojega težko pričakovanega skladiščnega in transportnega središča. Celjski trgovec s tehničnim blagom očitno doživlja pravi razcvet, saj je lani zabeležil izjemne poslovne rezultate, najboljše v svoji zgodovini.

Kot smo že poročali, je konec lanskega leta računsko sodišče pritrdilo Združenim civilnim iniciativam Spodnje Savinjske doline, ki se zavzemajo za prometno učinkovito, cenejšo in kmetijstvu neškodljivo prometno povezavo med Velenjem in Celjem, da je izbrana prometna povezava F2-2 neustrezna. Kljub številnim opozorilom posameznikov in strokovnih skupin, ki so več let razlagali o nesmiselnosti in potratnosti predvidene trase, je bila ta potrjena. Čeprav vlagatelj, družba Dars, in tudi predstavniki lokalnih oblasti trdijo, da je za ponovno odločanje in morebitno spremembo odločitve prepozno, so predstavniki civilnih iniciativ prepričani, da so to le izgovori. »Ceneje je odstopiti kot nadaljevati,« trdijo.  

Svetovni dan maternega jezika obeležujemo 21. februarja. Slovenščina je v zadnjih desetletjih zaradi razširjene angleščine vedno bolj na udaru, zato je še toliko bolj spodbudno, da kljub življenju v tujini na svoj materni jezik ni pozabil marsikateri izseljenec. V pomoč jim je dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga v Berlinu že petnajsto leto poučuje mag. Magdalena Novak, profesorica slovenščine in angleščine. Delo jo zelo navdihuje in veseli, obenem je ustvarjalno, zato ji ni nikoli dolgčas. Dopolnilni pouk slovenščine, ki ga organizira in financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, strokovno podporo pa učiteljem nudi zavod za šolstvo, v nemški prestolnici obiskuje devetdeset udeležencev, med katerimi so tako otroci kot odrasli.

Gradnja hitre ceste tretje razvojne osi na območju Velenja, kjer sicer ves čas močno zagovarjajo izbrano traso, spet razburja tiste, ki živijo v neposredni bližini gradbišča. V zadnjem letu je gradnja močo načela živce domačinom z območja Škal, Hrastovlja in Plešivca. Čeprav so izvajalci del po približno letu cestno povezavo do Graške Gore znova odprli, težavam očitno še ni videti konca. Zaradi gradnje odsekov hitre ceste napovedujejo nove zapore in (neurejene) obvoze. Veliko okoliških cest bo imelo spremenjeno prometno ureditev. Vedno bolj zaskrbljeni so tudi prebivalci ob potoku Velunja.  

  Da bo v življenju slaščičarka ali zlatarka, ji je že v otroštvu napovedal oče, s katerim sta se v njeni mladosti rada vrtela po kuhinji. Iz gospodarstva jo je pot zanesla v izobraževanje. Letos mineva petindvajset let, odkar v Srednji poklicni in strokovni šoli Šolskega centra Šentjur dijake uči pri praktičnem pouku slaščičarstva. Pod njenim mentorstvom se mladi učijo ustvarjati majhne pregrehe za posebne priložnosti. Učiteljici, ki jih zna poslušati, radi povejo o svojih uspehih, a tudi o svojih strahovih in težavah. Prav zato, ker si zna pridobiti zaupanje mladih, je bila vrsto let zvesta poslanstvu rejnice. Do lepše prihodnosti je pomagala kar devetim najstnikom.  

V teh dneh so vse oči svetovne javnosti usmerjene v vedno bolj zaostrene odnose med Rusijo in Ukrajino. Napetostim na njuni meji namreč ni videti konca. Na razmere v Ukrajini s težkim srcem gleda Galina Malovšek, rojena Ukrajinka, ki zadnjih šestindvajset let živi v Žalcu. Kot pravi, ne gre za zaostrovanje, temveč že za pravo vojno, ki ni nič novega, temveč traja že zadnjih osem let, od takrat, ko je leta 2014 Rusija zavzela Krim in začela nadzorovati večino meje med državama.

  Občina Šmarje pri Jelšah se je prijavila na razpis zdravstvenega ministrstva, na katerem bo skušala pridobiti denar za ureditev sodobnega fizioterapevtskega centra v stavbi stare šole.  

Kdo bo sploh kazensko odgovarjal za eno največjih okoljskih afer pri nas? In zakaj ima milijonski dobiček posrednik, ki bi moral poskrbeti za komunalno blato, a je to končalo v gozdu v Hočah, se sprašujejo novinarji spletnega portala Necenzurirano.si. 

Redke so upravne enote v Sloveniji, kjer prebivalcem za oddajo vloge za ureditev osebnih dokumentov ni treba čakati. Epidemija je močno spremenila poslovanje v upravnih enotah, stranke se morajo za obisk naročiti. V Celju je čakalna doba tri tedne. V Laškem, kjer se za sistem naročanja niso odločili, za zdaj čakalnih dob ni.  

  Misel, da ne moremo živeti v sedanjosti in drveti proti prihodnosti, če ne poznamo svoje preteklosti, vodi Slatinčana asist. Daniela Siterja, mag. zgod., ki je pred časom v domačem kraju predstavil delo Rogaška Slatina pod kljukastim križem. Opomnil je, kaj se je v tem kraju dogajalo, odkar je svastika leta 1941 prvič zaplapolala z Zdraviliškega doma. Mesto je bilo za okupatorja zaradi zdraviliške in steklarske dejavnosti, namestitvenih zmogljivosti ter lege ob nemško-hrvaški državni meji ključno za delovanje Spodnje Štajerske. Ker spomini na obdobje nacistične vladavine vztrajno bledijo in tonejo proti večni pozabi, se je želel z monografijo pokloniti vsem, ki so trpeli zaradi rasnega nasilja. Svoje delo je posvetil ohranjanju zgodovinskega spomina, podajanju nauka in večnega opominjanja pred ponavljanjem totalitarnih ali drugih režimov.  

V prihodnjem študijskem letu bosta mladim na voljo dve novi možnosti rednega študija v Celju, in sicer zdravstvene nege ter proizvodnega inženirstva oziroma strojništva. Regijskemu študijskemu središču (RŠS) v Celju so namreč uspela nekajletna prizadevanja, da bi tudi tri visoke šole, ki delujejo v njegovem okviru, pridobile koncesijo za izvajanje študijskih programov.

Kot smo že poročali, je v prvih dneh novega leta nesreča z vso silo udarila zakonca Vodovnik iz Podgorja v mestni občini Velenje. V le nekaj minutah jima je ogenj povsem uničil nezavarovano hišo. Takoj po nesreči sta se nastanila pri bližnjih sosedih. Pogorišče je že dan kasneje obiskal velenjski župan Peter Dermol in obljubil pomoč. Odziv lokalne skupnosti, številnih posameznikov in podjetij je bil izjemen. In tako sta se lahko skromna zakonca po mesecu že vrnila domov.  

  Kristina Kampuš je bila šestnajst let na čelu slatinskega Pegazovega doma, marca bo vodenje prepustila naslednici. Ko je zapuščala predzadnje delovno mesto, mesto vodje oddelka za družbene dejavnosti v Občini Rogaška Slatina, so jo mnogi spraševali, zakaj odhaja iz javne službe. A priložnost, da življenje vnese v takrat povsem novo stavbo, kamor so želeli na jesen življenja priti starejši, je bila zanjo velik izziv. V vseh mandatih vodenja je dodobra spoznala začaran krog institucionalnega varstva. Poudarja, da so domske storitve slabo ovrednotene, da za nobeno ni predvidenih dovolj zaposlenih, ki bi jo opravljali, in da so delavci za svoje delo premalo plačani. »Država normativov za domove ni posodobila že trideset let. Direktorji domov želimo stanovalcem dati tisto, kar potrebujejo zdaj, leta 2022. In ne le storitve, ki so ustrezale potrebam starejših leta 1990.«