Neokrnjena narava in bližina osrednje državne prometne povezave sta pomembni prednosti občine Vojnik. A najpomembnejša sta bogato družbeno delovanje in povezovanje. Srčnost prostovoljcev se je še posebej izkazala v težkih časih epidemije. Župan Branko Petre je prepričan, da se je treba s situacijo, v kateri smo se znašli, pogumno spoprijeti in izkoristiti možnosti, ki nam jih nudi znanost. V prihodnost zre z optimizmom, ob čemer se zaveda, da se je treba odločati previdno in preudarno.  

  Dva tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v središču Gorice pri Slivnici naj bi bilo do konca prihodnjega leta preurejeno v park z različnimi grmovnicami in drevesi. Obiskovalci bodo lahko čez nekaj časa občudovali češnjeve cvetove ali posedeli v senci lipe. Urejanja parka se je lotila Eva-Maria Hauck – Grasselli. Gre za ženo pokojnega znanstvenika in inovatorja, čigar družina je morala svojo domovino prisilno zapustiti ob koncu druge svetovne vojne. Svojo uspešno kariero je Robert Karl Grasselli, ki je preminil leta 2018, pisal tako v Nemčiji kot v Združenih državah Amerike.  

  Ipavčevi kulturni dnevi se danes začenjajo v občini Šentjur. Gre za sklop prireditev, s katerimi bodo letos še posebej obeležili Leto Josipa Ipavca 2021, ki ga je na predlog šentjurske občine Vlada RS razglasila na državni ravni. Na šentjurski občini poudarjajo, da so se organizatorji – poleg občine še knjižnica, glasbena šola, izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in lokalna društva – letos s slovesnimi dogodki še posebej potrudili, da bodo spomin na Josipa Ipavca v njegovem rojstnem kraju obudili ponosno in z vrhunskimi prireditvami.  

  »Nisem vedela, da sem bila rojena v Rogaški Slatini. Vrsto let sem verjela, da sem bila rojena v avstrijskem Sauerbrunnu,« je dejala 79-letna gospa, ki je iskanje svojih korenin opisala kot hojo po dolgi in razdrapani cesti. Sredi druge svetovne vojne so jo nacisti kot devetmesečno dojenčico iztrgali iz rok njene družine. Od kod v resnici izvira, je izvedela šele pred približno desetletjem. Pred časom je svojo zgodbo predstavila v Muzeju novejše zgodovine Celje. Tokrat so »ukradeno deklico« v njenem domačem kraju gostili dijaki in učitelji Šolskega centra Rogaška Slatina.  

Novembra bo minilo 50 let od ustanovnega odbora Šaleškega aerokluba, ki se je takrat imenoval še Aeroklub Velenje. Vanj so bili vključeni vsi tisti, ki so pomagali pri nadaljnjem razvoju te dejavnosti. Ljubezen do letenja in svobode, ki jo človeku dajejo krila, je botrovala temu, da so člani vztrajali in verjeli. Ob podpori takratnega gospodarstva so zanesenjaki postopno, korak za korakom, gradili letališče. Danes je v Lajšah pri Šoštanju moderno letališče z vso letališko infrastrukturo, lastno floto, letalsko šolo in izkušenimi inštruktorji. Danes dopoldan, ob 10. uri, bo na letališču Lajše uradna slovesnost ob letošnjem jubileju Šaleškega aerokluba. V okviru dogodka bo tudi predstavitev knjige dr. Mirana Aplinca Letalstvo v Šaleški dolini po drugi svetovni vojni.  

Minuli teden so številni domači in tuji strokovnjaki na dvodnevni mednarodni konferenci, ki jo je ob podpori nemškega veleposlaništva gostila velenjska občina, pretresali različne evropske izkušnje za pravičen izstop iz premoga. Predstavnika Evropske komisije sta dejala, da ima Slovenija poleg 235 milijonov evrov iz sklada tudi druge možnosti sofinanciranja izstopa. Koliko denarja bo za prestrukturiranje dobila Šaleška dolina, bo pokazal čas.  

Spomladi je krajane, ki živijo ob državni cesti Arclin–Ljubečna, močno razburilo početje geometrov, ki so brez najave in obvestila na zasebnih zemljiščih začeli količiti meje prenovljene ceste. Čeprav si ljudje že desetletja prizadevajo, da bi pristojni vzdolž prometno zelo obremenjene ceste zgradili pločnik, s predstavljenimi rešitvami niso zadovoljni. Precej vprašanj brez odgovorov imajo tudi stanovalci ob Mariborski cesti, in sicer od znanega gostišča proti Arclinu, kjer država prav tako pripravlja temeljito prenovo cestišča. Predstavniki investitorja, Direkcije RS za infrastrukturo, in projektanti so konec prejšnjega tedna zbranim krajanom podrobneje predstavili oba projekta. Tistih, ki bi bili glede na projekte najbolj oškodovani, niso prepričali.

Stoletnico Ljudske univerze Celje so zaposleni, sodelavci in gostje nocoj obeležili v Celjskem domu. Na Krekovem trgu bo še nekaj časa  na ogled razstava ob stoletnici, ki je predstavljena tudi v posebni publikaciji. Na jubilej spominja tudi priložnostna znamka.  

Ob prazniku Občine Šoštanj z županom Darkom Menihom Letošnje leto je v šoštanjski občini v znamenju praznovanja 110-letnice pridobitve mestnih pravic. 28. junija 1911 je namreč cesar Franc Jožef I. na Dunaju z odlokom trg Šoštanj povzdignil v mesto. Kljub prazničnemu vzdušju so se v občini srečali s številnimi izzivi, ki so jih, kot pravi župan Darko Menih, uspešno rešili. Tudi za prihodnje napoveduje izvedbo projektov, ki bodo izboljšali kakovost bivanja v občini.  

Morda ste, ali pa niste (če imate to srečo, da ne gledate na vsak cent) v denarnici, opazili, da se vse okoli nas draži. Od hrane do gradbenega materiala. Ste se kdaj vprašali, kaj je v ozadju vsega tega? Če ste jezni, ker se je denimo podražilo olje, verjetno ne boste pomislili na proizvajalca, ki je moral plačati več za embalažo. Slabe vremenske razmere so posledično vplivale tudi na višje cene sadja. Pred vrati je tudi podražitev mesa. Lahko, da ste celo jezni na gradbenika, ki je moral podaljšati rok izvedbe del na vašem zemljišču. Drugače ne gre, ker ne more dobaviti gradbenega materiala, katerega cene so ponorele. Enaka »norost« pri dvigu cen je na globalni ravni tudi na področju lesa. Nekateri ne bi niti pomislili na to, da je v ozadju denimo razlog huda zima v severni Ameriki. Ta je zaustavila sečnjo lesa in cene so – spet ponorele. Zaradi rekordno visokih cen zemeljskega plina nekatera podjetja celo omejujejo proizvodnjo … Začaran krog. V sredi kroga pa je končni potrošnik. Medtem ko se cene vsega višajo, pa se njegova denarnica ne debeli. (SIMONA ŠOLINIČ, ŠPELA OŽIR, JANJA INTIHAR)

V 80. letu je umrl maestro mednarodnega slovesa in prejemnik srebrnega celjskega grba leta 2010 Anton Kolar. Novico o smrti so na družbenem omrežju Facebook sporočili njegovi svojci.

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je objavila dolgo pričakovane odločitve o gradnji kolesarskih povezav, med drugim tudi v Savinjski regiji. Odobrenih evropskih sredstev za kolesarske povezave se tako lahko veselijo na šestih lokacijah na Celjskem. Do leta 2023 bodo po načrtu zgrajene povezave na relacijah Celje-Štore-Šentjur; Celje-Žalec; Šentjur-Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina-Rogatec; Huda luknja med Velenjem in Mislinjo; Dobrna-Velenje; ter Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje.

Pozno popoldan je nekatere dele Slovenije zajelo neurje z obilnim dežjem in vetrom. Na Celjskem je bilo najhuje v občinah Laško in Celje.

Stari grad Celje, Ptujski grad Dvorec Rakičan, Stari grad Varaždin, Stari grad Čakovec, Dvor Veliki Tabor in Dvorec Oršić so po novem povezani v projekt Living Castles/Mreža živih gradov, s katerim slovenski in hrvaški partnerji uvajajo inovativne pristope za ohranjanje kulturne dediščine in promocijo turizma.

Na Velenjskem gradu je znova na ogled prenovljena stalna razstava Mastodonti, na kateri je poleg delov okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo mastodonta v naravni velikosti. Razstava predstavlja pomemben mejnik pri obnovi vsebin Muzeja Velenje.  

Zavedanje o pomenu zdravega bivalnega okolja, ki ga je dodatno spodbudila še koronakriza, je dalo zalet Mikovemu prezračevalnemu sistemu. Lastnik in generalni direktor podjetja Mik Franci Pliberšek je tako v obrtni coni že začel graditi novo stavbo, kjer bo prostor za nov razvojni inštitut in proizvodnjo najnovejših prezračevalnih sistemov. Sočasno podjetnik, ki se je že pred časom usmeril »v zeleno«, napoveduje gradnjo in ureditev obrtno poslovne cone in servisno poslovnega centra, s čimer naj bi v naslednjih nekaj letih v Vojniku ustvaril do 440 novih delovnih mest.  

Strokovnjaki so spisali nov program frizerski tehnik, ki bo dijakom triletnega programa frizer končno omogočil pridobitev srednješolske izobrazbe. Program je nastal zaradi vse večjih potreb na trgu po izobraženem kadru, s tem pa bodo dijaki frizerji lahko pridobili 5. stopnjo izobrazbe z nazivom frizerski tehnik.

Zgodovinsko društvo Celje je v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravilo znanstveni simpozij z naslovom In te sanje so postale resnica o dr. Juru Hrašovcu, prvem slovenskem županu Celja. Na pročelju muzejske stavbe, nekdanjem magistratu, pa so odkrili spominsko ploščo, posvečeno dr. Juru Hrašovcu.

To jesen po državah Evropske unije potuje Evropski povezovalni vlak (Connecting Europe Express) in promovira vlogo železnice kot pomembne sile trajnostne mobilnosti, gospodarskega razvoja in evropske identitete. V petek je vlak prispel tudi v Celje. S tem so v mestni občini obeležili evropsko leto železnic in se spomnili pomembne vloge, ki jo ima železnica v razvoju knežjega mesta.

Časi, ko smo občudovali fontane, iz katerih je tekla voda, in se jim čudili, so kot kaže minili. Klasične lepotice, ki so ustvarjale idilično podobo parka, mesta ali zgolj krožišča, niso nič več kaj posebnega. Morda tudi zato, ker sevedno več govori o doživljajskem turizmu. In prav takšne in drugačne fontane, za katerimi se skrivajo sodobno oblikovani sodčki piva ali vina, so v zadnjih letih med turisti postajale vedno bolj priljubljene. Med njimi je zagotovo najbolj znana žalska pivska fontana, ki je po letu 2016 sprožila pravi val nastajanja vinskih fontan po Sloveniji.