Evropska komisija je lani izdala študijo, v kateri navaja, da je 20 odstotkov evropskih podjetij žrtev prisluškovanja. V nekaterih državah, na primer Nemčiji, Franciji in Italiji, je ta odstotek še višji. Število prisluškovanj, to je podatek, kolikokrat nekemu podjetju prisluškujejo, se vsako leto poveča za 50 odstotkov. Škoda, ki jo prisluškovanje povzroča evropskemu gospodarstvu, znaša na leto 60 milijard evrov. »Številke so res velike, prisluškovanje je bolj razširjeno, kot si javnost predstavlja,« pravi Primož Sukič, ki od lani podjetjem ponuja rešitev. Izdelal je protiprisluškovalno komoro, ki je v celoti plod njegovega znanja in je trenutno s svojo edinstvenostjo ter učinkovito rešitvijo najboljša na svetu.

Na svetu je približno 2,5 milijona obolelih z multiplo sklerozo (MS), v naši državi jih je po ocenah približno 3.500. V Združenje multiple skleroze Slovenije je bilo konec leta 2019 včlanjenih 2.123 obolelih. Čez dva dni, 30. maja, bo svetovni dan multiple skleroze, pri čemer bo letošnje obeleževanje zaradi koronavirusa precej drugačno kot v minulih letih. Tudi v celjski podružnici MS so se morali odreči mnogim načrtovanim prireditvam in projektom.

Če bi bili normalni in ne korona časi, bi v Celjskem mladinskem centru (MCC), v okviru Informacijske točke EU Europe Direct Savinjska že izvedli tradicionalni festival prostovoljstva, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Mestno občino Celje. Lani je bil namreč ta dogodek že v drugi polovici aprila, na dvorišču MCC. Letos ga v fizični obliki zaradi znanih razlogov ne bo, kdaj bo pa virtualni izvedba, pa še ni znano.

»Tudi naša knjižnica je bila od sredine marca do konca aprila zaprta za obiskovalce. To obdobje je bilo čudno in po svoje težko. Zaposleni so najprej porabili lanski dopust, večina je bila potem tudi na čakanju. V vsem tem času smo imeli dežurstva, saj smo uporabnike usmerjali na elektronske storitve in promoviranje virtualnih vsebin tudi v okviru združenja slovenskih splošnih knjižnic,« je o obdobju »korone« povedal Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško, ki je s svojima enotama v Rimskih Toplicah in Radečah vrata odprla po prvomajskih praznikih.

 V tokratnem pregledu pisanja Novega tednika v zgodovini smo se vrnili v leto 1975 in v našem digitalnem arhivu prebrskali, kako smo takrat pisali o praznovanju dneva mladosti, 25. maja. In sicer smo to pregledali v številkah NT, ki sta izšli 21. in 29. maja. Prav tako smo izbrali še nekaj drugih dogodkov, ki smo jim v takratnem časopisu namenili večjo pozornost. Med drugim je bil takrat v Celju Mednarodni mladinski pevski festival, ki je bil za tiste razmere izjemno velika prireditev. 

Epidemija v zadnjih dveh mesecih je nekoliko zmanjšala število udeležencev v prometu, a je »izstrelila« kršitelje, saj se je število kršitev povišalo. Zaradi epidemije tudi ni bilo pravega prehoda v motoristično sezono. Na cestah se je tako naenkrat pojavilo ogromno motoristov, ki določene cestne odseke uporabljajo tudi za divjo vožnjo, »polaganje ovinkov« in preizkus svojih sposobnosti. Ena takšnih cest je cesta Prebold–Marija Reka–Trbovlje. V samo petih minutah smo bili na tej cesti priča najmanj desetim ogrožanjem varnosti zaradi prehitre vožnje motoristov in napačnega prehitevanja.

Celjski sejem je pozval vlado, naj čim prej sprejme dodatne ukrepe za ohranitev sejemske dejavnosti v Sloveniji. Organizatorji sejmov so bili ob razglasitvi epidemije med prvimi, ki so morali ustaviti delo, in vse kaže, da bodo zadnji, ki bodo lahko spet začeli poslovati. To naj bi se po nekaterih napovedih zgodilo šele v začetku prihodnjega leta. Škoda bo ogromna, zaradi odpovedi dogodkov so se podjetja, ki se ukvarjajo s sejemsko dejavnostjo, in tudi tista, ki so z njo povezana ali od nje odvisna, znašla tik pred propadom, opozarjajo Celjani. Letos pričakujejo najmanj 80-odstotni upad prihodkov.

Ko so se pred dvema mesecema zaprle vse šole v Sloveniji, se je tudi pouk učencev in dijakov glasbenih šol preselil na splet.

Da bi planincem lahko ponudili vsaj kakšno pijačo in zagotovili začasne prostore za oskrbnika, so se člani Planinskega društva Celje – Matica s še nekaterimi prostovoljci na Okrešlju lotili postavitve manjše lesene hiške. Na priljubljenem planinskem cilju, kjer je koča novembra lani pogorela, iz lesenih palet urejajo tudi mize, klopi in ležalnike, tako imenovano »okrešeljsko plažo«. Tako si bodo ljubitelji gora lahko odpočili in uživali v razgledu na mogočne vršace.

Jutri in v četrtek bodo policisti na kar 629 lokacijah v Sloveniji izvajali tako imenovani maraton nadzora hitrosti. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da policisti na dan nadzora ugotavljajo zelo malo prekoračitev hitrosti, kar je tudi glavni namen akcije.

Ob zaključku del obnove zemljine na otroškem igrišču, Vrtec Zarja, njeno enoto Ringaraja v Nušičevi ulici, dopoldan obiskal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in se ob tem srečal s celjskim županom Bojanom Šrotom. Država je namreč v minulih mesecih sanirala kontaminirano zemljino v tej enoti vrtca, poleg tega pa še v enoti Mavrica, Vrtca Anice Černejeve.

»Moja služba ima dinamiko družine,« nam je dejala, ko smo se dogovarjali za intervju. Zgovorna, optimistična, zelo strokovna in z izjemnim čutom za ljudi. Anja Medved je strokovna delavka v Zavetišču za brezdomce v Celju, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Socio. Končuje tudi magistrsko stopnjo študija psihosocialne pomoči. Ob visokem čutu za ranljive skupine ohranja pri svojem delu visoko mero avtoritete. Stanovalci zavetišča jo cenijo, so kot družina, vedo, da jim bo pomagala, a tudi, da zahteva upoštevanje hišnega reda in pravil. Varnost, podpora in pomoč so vrline celjskega zavetišča za brezdomce, v katerem je trenutno 24 stanovalcev, ki potrebujejo drugi dom, saj so se njihova življenja zaradi različnih težkih okoliščin obrnila na glavo.   Celoten intervju je objavljen v tiskani številki Novega tednika. 

Včerajšnja seje občinskega sveta Laško, prva po razglasitvi epidemije, je minila v drugačnih okoliščinah kot sicer. V Modri kongresni dvorani je bila s spremenjeno razporeditvijo miz urejena varnostno razdaljo, svetniki so nosili maske, poskrbljeno je bilo za razkuževanje rok. Vpliv epidemije koronavirusa je tudi vsebinsko zaznamoval potek seje.

Seveda bi bilo zelo čudno, če bi doba koronovirusa, v kateri smo (kot kaže pa se počasi vendarle končuje), minila brez odziva karikaturistov. Še vsakemu pomembnemu in tudi vsakdanjemu družbenemu dogajanju, odkar se je karikatura uveljavila kot novinarska zvrst, so karikaturisti dali svoje, le kako bi lahko bilo pri koroni drugače. In prav tako bi bilo zelo čudno, če pri ustvarjanju karikatur na temo korone ne bi sodeloval Bori Zupančič, legendarni celjski umetnik in izvrsten karikaturist, eno najbolj prepoznavnih imen tega žanra. Svoje stvaritve je objavljal v vodilnih slovenskih, a tudi nekdanjih jugoslovanskih časopisih, kar precej je nekoč sodeloval tudi z Novim tednikom.

Po podatkih Eurostata je v upravah, upravnih odborih oz. nadzornih svetih v slovenskih podjetjih približno 28 odstotkov žensk. Gre za dame, ki zmorejo in si upajo. In ki težave pri krmarjenju med dvema svetovoma, poslovnim in zasebnim, razumejo kot izziv. Med njimi je tudi Nikolaja Podgoršek Selič, članica uprave in tehnična direktorica Cinkarne Celje.

Med domovi za starostnike, kjer nimajo še nobene potrjene okužbe z novim koronavirusom, je tudi Dom upokojencev Trbovlje z enoto v Preboldu. Tam že ves čas uspešno izvajajo vse predpisane zaščitne ukrepe. Čeprav se z okužbo za zdaj na srečo še niso srečali, imajo pripravljeno izolacijsko sobo, kamor bi ob znakih okužbe z novim virusom lahko takoj premestili morebitne okužene stanovalce.

Čeprav seje občinskih svetov marsikje v tem času izvedejo na daljavo, so se v Žalcu odločili, da bodo učinkovitejši, če se bodo srečali »v živo«. Seveda ob primerni zaščiti in na zadostni varnostni razdalji. Svetniki so se tako na redni aprilski seji tako sestali kar v gasilskem domu, seveda primerno opremljeni.

V času epidemije koronavirusa se je marsikatera družina znašla v težki finančni situaciji. Tega se zavedajo tudi v Kmetijski zadrugi Braslovče, zato so v sodelovanju z braslovško občino in Mlekarno Celeia med Braslovčane razdelili 1.800 litrov trajnega mleka.