K dražbi grafične zbirke Kurta Mullerja, ki je bila v okviru stečajnega postopka Zdravilišča Rogaška na voljo po izklicni ceni 3,4 milijona evrov, ni pristopil nihče. Približno 40 tisoč grafik tako zaenkrat ostaja v Rogaški Slatini, v občini, kamor je svojo zbirko med letoma 1985 in 1995 podaril omenjeni švicarski zbiratelj.  

»Z novimi pristopi moramo mladim pripraviti popotnico, da bodo gospodarji prihodnosti in ne njene žrtve,« pravi Simon Konečnik, dolgoletni ravnatelj srednje Elektro in računalniške šole, Šolskega centra Velenje. Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike je v šolstvu zaposlen od leta 1994, pred tem je leto dni delovne izkušnje nabiral tudi v gospodarstvu. Kljub dobri službi z lepimi možnostmi za napredovanje ga je želja po delu z mladimi pripeljala v šolstvo. »Moj cilj je bil postati dober učitelj, o ravnateljevanju nikoli nisem razmišljal. A je naneslo tako, da sem zdaj ravnatelj že tretji mandat,« pravi v smehu. V tem času je sodeloval pri številnih različnih domačih in mednarodnih projektih: od energetskega inženiringa do posodabljanja srednješolskih izobraževalnih programov in Erasmus projektih. Veliko sodeluje s šolo za ravnatelje, kjer je dobil tudi navdih za raziskovanje prihodnosti izobraževanja.  

V zelenem objemu Zdraviliškega parka Dobrna je še do 17. avgusta na ogled razstava Dobrna skozi čas – Dobrna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje. Zunanja razstava je tretja iz serije projektov Arhiv v regiji, s katero se Zgodovinski arhiv Celje z lokalnimi partnerji predstavlja z gradivom, ki ga hrani za izbrano območje, in se osredotoča na predstavitve različnih vsebinskih zvrsti ter kategorij arhivskega gradiva.  

Zmagovalec dražbe, na kateri je stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger prodajala kamnolom v Veliki Pirešici, je podjetje Apoc, ki ga je pred dobrim tednom ustanovil Aleš Počivalšek in ima sedež v Vojniku. Med šestimi dražitelji je za kamnolom ponudil največ, kar 20 milijonov evrov. To je za 6,3 milijona več, kot je znašala izklicna cena. Počivalšek za zdaj izjav ne daje. Pravi,  da bo razloge za nakup predstavil šele takrat, ko bo poravnal kupnino.

  Čez en teden, 1. julija, bo celjsko podjetje Elektrosignal obeležilo 70-letnico delovanja. Toliko desetletij neprekinjenega obstoja ga v njegovi dejavnosti, to je projektiranju in izvajanju elektroinštalacij, uvršča med najstarejša podjetja v Sloveniji, kjer je na svojem področju tudi med najbolj uspešnimi. »Elektrosignal je pravzaprav povsem povprečno podjetje. Nikoli sicer ne bo gazela, bo pa še naprej prepoznavno, solidno in korektno podjetje, ki spoštuje ustne obljube in zapisane besede,« pravi direktor Branko Kukec.  

30 let Slovenije v številkah in ženske, ki so zaznamovale novo državo Slovenijo: izšel je novi Reporter Magazin! Mineva 30 let, odkar so se junija 1991 v Sloveniji zvrstili ključni dogodki, ki so pripeljali do osamosvojitve. Toda neodvisnost, ki jo je Slovenija razglasila 26. junija 1991, si je morala naša država dokončno izboriti v oboroženih spopadih. O vojni za obrambo slovenske suverenosti v našem tokratnem obsežnem intervjuju govori tudi polkovnik prof. dr. Tomaž Kladnik iz Centra vojaških šol Slovenske vojske.

Na Glavnem trgu v Celju je bila sinoči osrednja proslava Mestne občine Celje ob dnevu državnosti, na kateri je bil slavnostni govornik Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije.

Novozgrajeni 123 metrov dolg most čez Savinjo v Marija Gradcu, po katerem promet sicer teče že štiri mesece, je danes doživel tudi uradno odprtje. Slavnostnega dogodka se je udeležil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Vrednost naložbe je znašala približno 7 milijonov evrov in je del širše infrastrukturne ureditve v okviru projekta obnove proge Zidani Most – Celje, vrednega 282 milijonov evrov in sofinanciranega z evropskimi sredstvi, ki ga že nekaj let izvaja Direkcija za infrastrukturo (DRSI). Ta projekt se sicer bliža zaključku.

Na Glavnem trgu v Celju bo zvečer ob 20. uri osrednja slovesnost v počastitev dneva državnosti in 30. obletnice samostojnosti Slovenije. Slavnostni govornik bo prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.

Dobrčan Gorazd Špegel je poklicni animator, zabavljač, televizijec in podjetnik. Predvsem pa je velik človek s še večjim srcem. V vsej svoji veličini zažari, ko si nadene klovnski kostum, zdravniško haljo in pritrdi rdeč nos. Takrat postane Dodo in skupaj z ostalimi klovni iz društva Rdeči noski razveseljuje male in velike bolnike. Srce mu še posebej veselo zaigra, ko se prelevi v Srečka, s katerim družno obiskujeta domove za stare. Ko pa Gorazd sleče vse svoje vloge, je predvsem mož in oče, ki svoja otroka vzgaja z veliko mero ljubezni in hvaležnosti.  

Na Mestni občini Celje (MOC) so se v teh dneh odzvali na predlog zakona o sanaciji v preteklosti onesnaženega okolja v Celjski kotlini, ki ga je v začetku junija v parlamentarno obravnavo vložila Janja Sluga in skupina poslancev. Kot so povedali na celjski občini so za predlog zakona žal izvedeli šele iz medijev. „Razočarani smo bili, da nam pri pripravi predloga zakona ni bila ponujena nikakršna, kaj šele aktivna vloga, kar je do nas in naših občanov izjemno podcenjujoče,“ so sporočili z občine.

Kadarkoli sem v minulih dneh hodil po Krekovem trgu in mimo razstave, ki jo je Edi Masnec, nekdanji sodelavec pri Novem tedniku, tam postavil v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje, sem opazil, da si jo z zanimanjem ogleduje kar nekaj ljudi. Tudi ko sva se z Edijem na prizorišču razstave pogovarjala za ta prispevek, je mnoge zamikalo, da so si ogledali na razstavi postavljene velike črno-bele fotografije. Šlo je za ljudi različnih generacij, mlajše in starejše. Očitno torej je, da je ob vizualno zelo privlačni razstavi težko ostati ravnodušen.

Po koncu včerajšnjega odprtju razstave Tri zvezde treh desetletij – Celje 1991, ki je namenjena obeleževanju 30-letnice samostojne in neodvisne Slovenije, smo se na Trgu celjskih knezov še posebej pogovarjali s predsednikom države Borutom Pahorjem in županom Mestne občine Celje Bojanom Šrotom. Vprašali smo ju kakšen je njun pogled na to, kako Slovenci, prebivalci naše države doživljajo praznik dneva državnosti in jubilej 30-letnice samostojne Slovenije?

Za razliko od gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov so zadruge na Celjskem lani ustvarile več izgube kot dobička in leto zaključile z neto čisto izgubo, ki je znašala 39 tisoč evrov. Od 39 zadrug, kolikor jih je v regiji, je izgubo imelo 18 zadrug. Najvišjo so zabeležili v KZ Petrovče, z nekaj manj kot 28 tisoč evri minusa je lansko poslovno leto zaključila Kmetijska zadruga Celje.

  Danes se bo začelo programsko razgibano dvomesečno dogajanje v okviru Poletja v Celju 2021. Zvrstila se bo vrsta dogodkov, poseben čar tradicionalnemu dogodku pa bosta dala Poletna muzejska noč ter kulinarična dogodka Promenada okusov in Huda pokušnja.  

  Na jasi pred Domom starejših Šentjur so simbolično položili temeljni kamen za gradnjo Hiše Gustav. Z novogradnjo bo omenjeni dom lahko zagotovil možnost dnevnega in začasnega varstva za osebe, starejše od 65 let.  

Župani Šaleške doline in Zasavja bodo oblikovali svet županov premogovnih regij Saša in Zasavje, v svet pa bosta vključena tudi direktorja savinjsko-šaleške in zasavske razvojne agencije. Svet bo aktivno spremljal postopke v procesu pravičnega prehoda, saj bodo samo z enotnim nastopom in močno podporo države lahko zagotovili, da bo prehod iz premoga pravičen. (SŠol)

Na Trgu celjskih knezov je bilo opoldan odprtje razstave Tri zvezde treh desetletij – Celje 1991, ki je namenjena obeleževanju 30-letnice samostojne in neodvisne Slovenije. Razstava predstavlja razvoj dogodkov, ki so privedli do prelomnega obdobja pred tremi desetletji, pripravili pa so jo Mestna občina Celje, Muzej novejše zgodovine Celje in Gimnazija Celje – Center. Na slavnostnem odprtju pa je bil navzoč tudi predsednik države Borut Pahor, kar je dogodku dalo še posebno težo.

Skupini manjših delničarjev ni uspelo spremeniti sestave nadzornega sveta, ki bo od letošnjega decembra naprej štiri leta nadziral delo uprave Uniorja. Njihove predloge so preglasovali Slovenski državni holding (SDH), ki je največji delničar zreškega podjetja, kapitalska družba in še nekaj malih delničarjev. Manjši delničarji, na čelu s Tomažem Subotičem in z Društvom Mali delničarji Slovenije, so želeli, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in da bi bolj ustrezal lastniški sestavi. Ker s svojimi predlogi na skoraj štiri ure dolgi seji niso uspeli, so na sprejete sklepe napovedali izpodbojne tožbe. Med njimi sta tudi sklepa o imenovanju dveh nadzornikov, ki ju je šele na seji predlagal SDH.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade celjskega mestnega na včerajšnji seji mag. Tine Kosi, kot edine prijavljene kandidatke, ni izbrala za upravnika SLG Celje za nov mandat. Sedanja upravnica tudi ni prejela pozitivnega mnenja strokovnega sveta SLG Celje.