Člani Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje so se danes sestali na 6. izredni seji. Točka seje je bila tudi ponovitev izbire direktorja Splošne bolnišnice Celje, ki jo je bolnišnici naložilo Višje delovno in socialno sodišče v individualnem delovnem sporu tožnika doc. dr. Branka Gabrovca.

Med oskrbovanci Doma starejših v Laškem je po najnovejših podatkih 43 okuženih s koronavirusom. Večina se jih počuti dobro in bolezen preboleva brez večjih težav, veliko stanovalcev je brez simptomov. V Thermani Laško pa so se odzvali na komentarje na družbenem omrežju Facebook, v katerih ljudje sprašujejo, zakaj oskrbovance niso preprosto namestili v hotelske sobe. Ti so namreč nameščeni v kongresni dvorani Hotela Thermana Park.

Frizerska dejavnost je zagotovo ena tistih, ki so jih ukrepi za zajezitev širjenja  koronavirusa zelo prizadeli. Marca so bili frizerski saloni med prvimi, ki so  morali prenehati delati in so bili zaprti sedem tednov. V drugem valu epidemije je vlada frizerjem najprej dovolila, da saloni ostanejo odprti, a je takšna odločitev veljala le en teden. Konec oktobra so saloni morali zapreti svoja vrata, kdaj jih bodo lahko spet odprli, ne ve nihče. In medtem frizerska podjetja propadajo, finančna in duševna stiska lastnikov in zaposlenih sta vedno večji, opozarja celjski frizer Kristijan Petek.

V Dobrovljah pri Mozirju se je sinoči nekaj pred 20. uro zgodila delovna nesreča, v kateri je umrl 59-letni moški.

Pomislite, koliko aparatov in elektronskih naprav ste imeli doma pred desetimi, dvajsetimi leti in koliko jih imate danes? Se je morda spremenila tudi njihova življenjska doba in se je kateri pokvaril tik po izteku garancije? Kot pravijo nekateri strokovnjaki, to naj ne bi bilo naključje. Po svetu se že nekaj časa govori o načrtni tehnološki zastarelosti, ki v povezavi z nenehnim razvojem ustvarja vedno več naprav. In kje vse te končajo? Mesto zanje je v zabojnikih za odslužene elektronske in električne aparate, a pristojne služne opažajo, da jih zberejo veliko manj, kot jih nastane.

Minca Zupanc s svojo znamko Type right err dolgočasne majice spreminja v genialna sporočila »Vsega kriva je kravata,« je začetek ene od slovenskih popevk, pri čemer je lahko tudi uvodni stavek o začetku dela Mince Zupanc o svojevrstnih napisih na majicah. Ker se ji je zdela črna kravata preveč dolgočasna, jo je popestrila z napisom. In ji je uspelo. V njeni zbirki se je v tem času nabralo precej pomenljivih napisov in izdelkov. »Besede imajo svojo moč,« poudarja oblikovalka.

Ko človek v življenju odkrije področje, ki ga res zanima, in ko želi vedeti ter razumeti vedno več, se nenehno odpirajo nove možnosti. Morda vse ne gre vedno gladko, brez padcev, a na koncu se vse postavi na svoje mesto, če slediš svojim ciljem. Zgodba mlade Celjanke Lucije Dežan je lahko spodbuda za mlade, ki se morda na prehodu v srednjo šolo ne znajdejo najbolje in doživljajo neuspehe ter obupujejo. Tudi njena izkušnja na začetku gimnazijskega šolanja ni bila rožnata, saj je ponavljala letnik, ker ji naravoslovni predmeti niso ležali. A na koncu je šolanje končala z odličnim uspehom. »Kot ptič feniks, ki se je dvignil iz pepela,« se je o njej slikovito izrazil ravnatelj na I. gimnaziji v Celju dr. Anton Šepetavc.

Na območju Šmiklavža je včeraj umrl 62-letni moški, ki je padel v potok. Moškega sta pred tem pri nadzoru prometa zaznala mozirska policista in ga nameravala ustaviti, saj je brez čelade vozil neregistriran moped.

  Volilni upravičenci bodo lahko to nedeljo izrazili svoje mišljenje o tem, ali na območju nekdanjega mizarstva želijo gradnjo 106 metrskega Razglednega stolpa Kristal ali ne. Ustavno sodišče RS je zavrnilo predlog svetniške skupine Socialnih demokratov, da referendum o stolpu, katerega gradnja je ocenjena na 2,1 milijona evrov, zaradi razglašene epidemije ne bi bil to nedeljo. Omenjena svetniška skupina je predlagala, da bi referendum prestavili na čas, ko bodo v državi boljše epidemiološke razmere.  

V Gledališču Celje so minuli konec tedna praznovali častitljiv jubilej, 70-letnico profesionalnega delovanja. Gledališče je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor (MLO) Celje izdal odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc - Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka.

  Pokrajinski muzej Celje (PMC) z novimi interaktivnimi vsebinami – igrami, kvizom, glasbeno steno – dopolnjuje razstavo Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju. Z Občino Šentjur, s tamkajšnjo knjižnico in partnerji iz medijskega sveta bo klasični razstavi v Ipavčevi hiši skušal svež veter v jadra vdihniti do začetka februarja prihodnje leto. Takrat bo minilo sto let od smrti dr. Josipa Ipavca.  

Decembra lani je po mestu zavel glas Celjank, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranitvi duše mesta. Spregovorile so na pobudo in povabilo Andreje Cepuš. Takrat so obljubile, da bodo svojemu mestu podarile nekaj, kar bo darilo vsem občanom. Odločile so se, da bodo zasadile tri divje češnje. Čeprav naj bi te svoj prostor na nabrežju Savinje dobile že aprila ob občinskem prazniku, takrat to zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče. Stanje na zdravstvenem področju ni danes nič bolj rožnato, a ravno zato je zdaj pravi čas za sajenje, ne le divjih češenj, tudi navdiha in upanja.  

December je poseben mesec v letu, ko v našem vsakdanu zavlada drugačen utrip, bolj sproščen, ko se posvetimo zimskim športom in rekreaciji, če je le narava naklonjena. To je mesec, poln želja in pričakovanj, ki se stopnjujejo z bližanjem konca leta. Tako je bilo vedno, tudi v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, čemur smo namenili tokratni zapis v naši že nekaj mesecev stalni rubriki ob letošnjem jubileju Novega tednika.

Zaradi poostrenih ukrepov za preprečevanje virusa so svoja vrata zaprle tudi cerkve. Nekateri duhovniki iz naše regije so se odločili, da ne bodo sedeli križem rok. Vanči Arzenšek iz Petrovč, Alojz Kačičnik s Ponikve pri Šentjurju in Klemen Jager iz Laškega so svete maše iz tamkajšnjih cerkva s pomočjo sodobne tehnologije preselili na Facebook. Kljub temu da najprej tako kot še nekaj preostalih slovenskih duhovnikov s tovrstno potezo niso naleteli na odobravanje škofov, so ti naposled le popustili in dovolili virtualni stik z ljudmi.

Za Dom upokojencev Polzela bi lahko rekli, da je bil dolgo časa varna oaza pred covidom-19. S prvim večjim številom okužb so se v domu srečali šele v drugi polovici novembra. Rdečo cono so v soboto organizirali v graščini, kjer od septembra oskrbovanci niso bili več nastanjeni.

  Vokalna skupina 7 de'ci, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva A vista, ter zakonca Tom in Edith Costo so letošnji prejemniki nagrad, ki jih na Ta veseli dan kulture, obletnico rojstva Franceta Prešerna, podeljuje Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur. Prejemniki priznanj so se na posebej inovativen način soočili z okrnjenimi možnostmi delovanja v kulturi. Zaradi njih je kultura našla svojo pot do ljudi na neustaljene načine, je ZKD Šentjur zapisala v obrazložitvi priznanj.  

  Prihodnje leto bo minilo 200 let od rojstva in 150 let od smrti geografa in kartografa Blaža Kocena, ki izvira iz vasi Hotunje na Ponikvi. Ker so njegove šolske atlase uporabljali v celotnem avstrijskem cesarstvu, je dobil vzdevek oče šolskega atlasa. Med strokovnjaki je Kocenova zapuščina izjemno cenjena. Več dogodkov, ki so načrtovani za prihodnje leto, bo morda spodbudilo, da bi tega rojaka še bolj spoznala širša javnost.  

Danes se spominjamo rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pri čemer mineva že dvajset jubilejnih let, odkar v Sloveniji 3. decembra obeležujemo Ta veseli dan kulture. Letos bo zaradi epidemije koronovirusa minil bolj žalostno, saj so vrata kulturnih ustanov zaradi vladnih ukrepov še vedno zaprta. Vseeno je ta praznik kulture mogoče zanimivo doživeti, saj so kulturne ustanove, tudi osrednje celjske, pripravile številne zanimive virtualne vsebine.

Konjiški policisti so sinoči na območju Loč obravnavali 36-letnega voznika, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pijan. Na neregistriranem vozilu je imel nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu avtomobilu. Poleg tega je vozil še v času omejitve gibanja. 36-letniku so vozilo zasegli, zoper njega bodo napisali obdolžilni, čaka ga kar 3.100 evrov kazni. To pa še ni vse.

Oktober je bil evropski mesec kibernetske varnosti. Razumljivo je, da so bile tokrat v ospredju kibernetske goljufije, ki so se zaradi pandemije covida-19 pomnožile. Pandemija je zarezala v naša življenja s spremembami delovnega okolja, načina nakupovanja, a tudi doma so računalniki in pametni telefoni postali orodje komunikacije bolj kot kadarkoli prej. Koliko smo pri tem storili za lastno varnost? To je vprašanje, ki bi si ga morali postaviti v podjetjih in v zasebnem življenju. Ukrepi pomenijo delno zaprtost in izoliranost, ampak ali je res tako? Ljudje se ne zavedamo, da lahko fizična izoliranost v tem času s pomočjo sodobne tehnologije vodi v ranljivo odprtost na spletu. Ne pozabite, da so spletni in računalniški goljufivi mojstri vedno korak pred preiskovalci in sto svetlobnih let pred lahkovernim uporabnikom spleta. Pomislite na to, ko boste naslednjič sedli pred računalnik ali z mobilnim telefonom brskali po spletu ter nakazovali denar. (SIMONA ŠOLINIČ)