Učitelji so ga ob koncu osnovne šole spodbujali k vpisu na gimnazijo, a njega je veselilo gostinstvo. Sledil je svojim sanjam, čeprav pravi, da to ni bilo vedno najlažje. Nabiranje kuharskega znanja ga je iz domačega Šentjurja vodilo po vsej državi in čez mejo. V času šolanja v Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor je odšel na izobraževanje v italijansko restavracijo La Subida. Po koncu študija je v štajerski prestolnici postal član prve ekipe restavracije Rožmarin. Nato je pod okriljem Janeza Bratovža izkušnje štiri leta nabiral v Restavraciji JB. V restavraciji Promenada na Bledu je bil njegov mentor Bine Volčič. Sledili so trije najbolj zahtevni meseci njegovega življenja, ko se je večkrat vprašal, kaj mu je bilo tega treba. A z vztrajnostjo si je odprl vrata do položaja, kjer je lahko črpal največ znanja doslej. »Iz enega samega korenčka sem se naučil pripraviti 20 stvari in za nameček sem uporabil še olupek,« je ponazoril Gregor Jager, ki je zadnja tri leta glavni chef in vodja kuhinje v hotelih Pohorje Village na Hočkem Pohorju. Ljubitelji resničnostnih oddaj ga poznajo kot enega od žirantov v oddaji Mali šef Slovenije.  

Medtem ko se je na zadnji junijski petek vročina v dolini iz ure v uro stopnjevala, je bil obisk slikovite Zgornje Savinjske doline s prijetno svežino odlična izbira. Iz Luč sva se s fotografom Nikom približno pet kilometrov vzpenjala po ozki cesti do Podveže na 800 metrih nadmorske višine, od koder se razteza čudovit razgled. Na ekološki kmetiji Koklej naju je prijazno sprejel zgovoren Jože Kaker, zbiralec starih predmetov in objektov, ki pripovedujejo zanimive zgodbe o življenju in delu naših prednikov na podeželju. Posebnost pozornost zbujajo lesene kašče, stare od 160 do 270 let, ki jih je v propadajočem stanju odkupil od okoliških kmetov, jih prenovil, ponovno postavil ter jim vdahnil novo življenje. V dveh kaščah je uredil turistična apartmaja, ki sta opremljena v starinskem slogu z obnovljenim pohištvom, v drugih kaščah hrani starine. Z veseljem jih pokaže obiskovalcem oziroma turistom, ki prihajajo v ta kotiček neokrnjene narave dopustovat z vseh koncev sveta. A ima Jožetova zgodba tudi grenak priokus.

  Patricija Piršič in Sašo Černic sta nova najemnika Planinskega doma na Resevni, ki je v lasti Planinskega društva Šentjur. Uradno odprtje doma pripravljata to soboto, 6. julija, ko se jima bosta pridružila duhovnika iz Celja in Šentjurja, ki bosta poskrbela za blagoslov. Obeta se plesni nastop otrok, zazvenela bo tudi harmonika. Iveta Perc, ki je za gostoljubje na tej planinski postojanki skrbela 12 let, je najemniško pogodbo sklenila konec junija.  

Občina Šoštanj je bila med bolj prizadetimi lokalnimi skupnostmi v lanskih avgustovskih poplavah, saj je bilo poplavljenih skoraj 200 stavb, sprožilo se je 300 plazov, uničeni so bili številni cestni odseki. Najhuje je bil v naselju Pohrastnik, kjer so bili domovi tamkajšnjih prebivalcev v zadnjih desetletjih že večkrat poplavljeni. Življenje v negotovosti jih utruja, zato pristojne že dlje časa pozivajo k ureditvi protipoplavne zaščite. Vendar sta jim vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic in državni sekretar Jure Leben na nedavnem srečanju povedala, da je za večino najprimernejša rešitev preselitev. Takšna odločitev je presenetila tudi šoštanjskega župana Borisa Goličnika.

Na Policijski upravi Celje so končali preiskavo množičnega pretepa na javni prireditvi v Vitanju 4. maja letos, v katerem je bilo udeleženih okoli 30 oseb. Policisti so ugotovili več nepravilnosti, zaradi česar bodo kazensko ovadili več varnostnikov in rediteljev.  

  21. Festival Pranger, festival kritike, prevoda in branja poezije, ki se je minuli torek začel v Ljubljani, se bo ta četrtek preselil v Rogaško Slatino. Trije kritiki Luka Benedičič, Jelka Kernev Štrajn in Silvija Žnidar bodo tokrat obravnavali dela avtorjev Lare Božak, Miljane Cunta, Nine Dragičević, Tonje Jelen, Vesne Liponik, Ane Pepelnik, Primoža Reparja, Denisa Škofiča in Matjaža Zorca.  

Znani so nominiranci pesniške nagrade Fanny Haussmann za letošnje leto. V tem letu je na razpis prispelo kar 63 pesniških ciklusov, 20 več kot prejšnje leto. Tako dober odziv potrjuje, da je pesniška nagrada v sedmih letih postala nacionalno prepoznavna in pomembna v pesniških krogih, pravijo v žalskem Zavodu za kulturo, šport in turizem (ZKŠT). Sodelujoči avtorji prihajajo iz vse Slovenije.

V okviru Poletja v Celju bo vsako soboto in nedeljo v juliju in avgustu mogoče doživeti avtentični prikaz srednjeveškega grajskega življenja. (Foto: Robi Valenti)

  Pridih morja je letošnje poletje mogoče čutiti tudi na Celjskem. V galeriji Železarskega muzeja Štore bo do 10. septembra na ogled razstava fotografskih del Bojana Koštomaja z naslovom Celjan na morjih sveta.  

Zadnja seja radeškega občinskega sveta ni bila v domači občini, ampak kar 2071 metrov visoko v osrčju Julijskih Alp. Svetniki in svetnice Občine Radeče so se 29. junija namreč zbrali na Prehodavcih, kjer so se udeležili tudi slovesnosti ob 70-letnici postavitve Zasavske koče, ki jo upravlja Planinsko društvo Radeče.

»Z vsemi kupci dobro sodelujemo, odpirajo se tudi tuji trgi. Če bo šlo tako naprej, bo tudi letos poslovanje odlično. S posodobitvami proizvodnje bomo povečali produktivnost, kar pomeni, da se bomo lahko prijavili na večje razpise trgovcev v regiji in sosednjih državah.« Tako pravi Mira Močnik, direktorica podjetja Vital Mestinje. Omenjena gospodarska družba se že več kot 60 let posveča proizvodnji brezalkoholnih pijač. Podjetje, ki je jeseni 2020 dobilo novega lastnika, družbo Plasta iz Šentruperta na Dolenjskem, proizvaja izdelke lastne blagovne znamke Frupi in brezalkoholne pijače trgovskih blagovnih znamk. Lani je izdelalo 8,5 milijona litrov brezalkoholnih pijač, v letošnjem letu bo proizvodnjo predvidoma povečalo še za približno 30 odstotkov. Iz proizvodnega obrata v Mestinju v občini Šmarje pri Jelšah bodo tovornjaki po državi in čez meje torej odpeljali 11,3 milijonov litrov sadnih sokov, sadnih pijač, ledenih čajev, energijskih pijač, bio sirupov in vod z okusi.  

Žalsko območno združenje Rdečega križa je s pomočjo krajevnih organizacij Rdečega križa Prebold, Polzela in Vransko junija organiziralo tri krvodajalske akcije. V Hotelu Prebold je kri darovalo 48 krvodajalcev, v veroučni učilnici Župnije Polzela 57 in v Kulturnem domu Vransko 85.

Letošnji občinski praznik v Gornjem Gradu bo še posebej slovesen, saj bodo danes popoldne predali namenu obvozno cesto, na katero so potrpežljivo čakali vrsto let. Po besedah župana Antona Špeha predstavniki lokalne politike gradnje obvoznice v preteklosti niso uvrščali med prednostne razvojne naložbe. »Kot obrtnik sem približno dve desetletji opazoval neodločnost lokalne skupnosti glede obvoznice. Ko sem leta 2018 kandidiral za župana, sem se med drugim zavezal, da bom v primeru izvolitve z novoizvoljenim občinskim svetom pospešil prizadevanja za gradnjo obvoznice. Zato sem toliko bolj vesel, da nam je zdaj uspelo. Kjer je volja, tam je pot,« poudarja.

Najvišje letošnje priznanje, plaketo občine, je ob prazniku Občine Bistrica ob Sotli prejel domači župnik Damjan Kejžar, ki bo danes ob župnijskem prazniku sv. Petra in Pavla praznoval srebrno mašo, saj je pred natanko 25 leti postal duhovnik. Župnik, ki prihaja iz Zreč, v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami deluje že 19 let, vse od leta 2005. Kot pravi, so ga domačini sprejeli odprtih rok, zato se je v majhnem naselju tik ob Hrvaški meji hitro počutil zelo domače.

»Od zadnjega občinskega praznika smo se bojevali na vseh koncih in krajih, včasih tudi z naravo.« Tako pravi bistriški župan Franjo Debelak, ki je ponosen, da je občina v zadnjem obdobju končala enega večjih projektov doslej, in sicer hidravlično izboljšavo vodovodnega sistema. V sklopu projekta, vrednega malo manj kot tri milijone evrov, je bilo obnovljenih 22 kilometrov vodovodnih napeljav. Poskrbela je za sanacijo dveh večjih plazov. Do konca leta naj bi bila končana še dela na Bratuševi domačiji, kjer bodo urejena štiri nova stanovanja.  

»Podjetništvo je kot vzpon na visoko goro. Ko si spodaj, si prepričan, da nikoli ne boš prišel do vrha. Tudi ko začneš hoditi, se ti večkrat zdi, da si se izgubil, a potem vedno najdeš pravo pot. Ko si na vrhu, pa je zadovoljstvo neizmerno,« pravi Franc Preložnik, solastnik in direktor celjskega podjetja Etra. Podjetje letos praznuje 30 let. Na začetku sta bila samo dva, on in drugi solastnik Jani Glavač, ki sta se ukvarjala predvsem z vzdrževanjem industrijske elektronike. Zdaj je osrednja dejavnost podjetja izvajanje inteligentnih proizvodnih sistemov. Pri tem se uvršča med najpomembnejša podjetja v Sloveniji. A je zelo dobro zapisano tudi v tujini. Zaposluje že približno 70 ljudi, v podjetju delajo ali so z njim povezani otroci obeh lastnikov in vsak od njih je na svojem področju vrhunski strokovnjak.

  Spominski park Grasselli so včeraj namenu predali v središču Gorice pri Slivnici v občini Šentjur. Urejanja območja, kjer so bile nekoč propadajoče stavbe, se je lotila Eva-Maria Hauck-Grasselli, žena pokojnega znanstvenika in inovatorja Robert Karla Grassellija. Kljub temu, da je morala njegova družina svojo domovino prisilno zapustiti ob koncu druge svetovne vojne, je imela rada našo državo, zato se je ženi pokojnika zdelo prav, da s parkom ohranja spomin na moža in naredi nekaj dobrega za skupnost.  

Slovenija spada na geografsko območje, kjer je nevarnost pojava toče velika, prav tako naša država sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Vse to smo občutili lani, ko je Slovenijo prizadela katastrofalna ujma. Vsako neurje od takrat še dodatno vzbuja strah tudi pred točo, ki dobiva vedno večje razsežnosti, povzroča vedno večjo škodo ne le na kmetijskih površinah, ampak tudi na hišah, avtomobilih. Mnogi se ob vsaki slabši vremenski napovedi sprašujejo, kje je vendarle protitočna obramba. Je. A ne povsod. Zaenkrat le v severovzhodnem delu Slovenije. A pri tem bode v oči popolno nasprotje mnenj o njenih učinkih. Agencija za okolje pravi, da ni strokovnih dokazov, da protitočna obramba zmanjšuje možnost toče, medtem ko izvajalec poletov Letalski center Maribor v poročilih navaja, da se učinki poznajo. Vmes so občine, ki bi tovrstno obrambo imele, a nimajo dovolj denarja za sofinanciranje, država pa kot vedno pri sofinanciranju stiska. Toče pa denar in različna mnenja ne zanimajo. In »vmes« je tudi Avstrija, ki protitočno obrambo jemlje zelo resno. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)