Da ima Tomaž veliko srce, pravijo mnogi njegovi sokrajani, ki ga spoštujejo tudi zaradi njegove poštenosti, odgovornosti, zanesljivosti in delavnosti. Kot poudarjajo, ne bodo nikoli pozabili, kako so se s kolegi med žledolomom več dni v težkih zimskih razmerah in brez spanca prebijali iz Gaberk skozi Ravne in Zavodnje proti Slemenu, da so tamkajšnjim prebivalcem zagotovili elektriko. Tudi sicer je vedno med prvimi, ki priskočijo na pomoč v kritičnih razmerah, ob naravnih in drugih nesrečah, nazadnje ob lanskih katastrofalnih poplavah. Krajani Gaberk so mu pred leti zaupali vodenje krajevne skupnosti, na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno društvo Konjenica mladih Šaleške doline. 46-letni Šoštanjčan, ki je zaposlen v Elektru Celje, je prepričan, da sta sposobnost prilagajanja in ohranjanja pozitivne naravnanosti v današnjem svetu, polnem izzivov, ključna za negovanje občutka sreče.

Sodobna tehnologija nam je olajšala številne stvari. Mobilni telefon in osebni računalnik sta lahko hkrati naš zemljevid, fotoaparat, slovar, enciklopedija … Mnogim omogočata, da s samo nekaj kliki dostopajo do službenega okolja. A kar je včasih velika prednost, je lahko tudi past. Ker lahko mnoga službena opravila postorimo od doma, je za številna delovna mesta postalo pričakovano, da so zaposleni vedno na voljo, opozarjajo na ministrstvu za delo. To, da se nam med počitkom ali drugo upravičeno odsotnostjo z dela ni treba odzivati na pozive delodajalca, je že nekaj časa zapisano v zakonu. Delodajalci bodo morali do sredine novembra glede tega sprejeti še ustrezne ukrepe. Da bo verjetno za nekatere to predstavljalo izziv, saj so jim bili delavci prevečkrat na voljo, pravi sekretarka savinjske območne organizacije ZSSS mag. Mojca Stropnik. O tem, kakšne so posledice nenehne dosegljivosti, smo govorili z antropologom dr. Danom Podjedom. Seveda nas je zanimalo tudi, kako se na uresničitev pravice do odklopa pripravljajo podjetja s Celjskega.  

»Če kdaj, potem prav zdaj potrebujemo pozitiven in optimističen pogled v prihodnost,« pravi šoštanjski župan Boris Goličnik v luči napovedanega stečaja Termoelektrarne Šoštanj. Od pridobivanja elektrike v Šaleški dolini je neposredno odvisnih 2.500 delovnih mest. Ljudje so v veliki negotovosti, zato bo, kot še poudarja, Občina Šoštanj podprla vse rešitve, ki so v prid občanov. Vlado je pozval k čimprejšnjemu sprejemu Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju regije Saša. »Kot župan zagovarjam stališče, da se pogoji za življenje naših prebivalcev ne smejo poslabšati. Vse moči moramo usmeriti v to, da bo prehod v nizkoogljično družbo resnično pravičen za vse prebivalce naše doline.«

V torek je občanka policiste in jih obvestila o vlomu v stanovanjsko hišo.  Ko se je pripeljala do hiše je namreč opazila enega od storilcev, ki je v tistem trenutku pogledal skozi okno. Ko so opazili, da so bili zaloteni, so pobegnili.  Občanka je nemudoma poklicala na Operativno komunikacijski center in policiste obvestila o vlomu in tudi o tem, s kakšnim vozilom so se storilci odpeljali s kraja.

V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje so se pretekli teden na spominski slovesnosti poklonili pokojnemu igralcu in nekdanjemu upravniku celjskega gledališča Borutu Alujeviču – Luju. Umrl je junija letos v 83. letu. V svoji karieri je odigral več kot 80 vlog, pripomogel je tudi k nastanku festivala Dnevi komedije, ki je izjemno pomemben gledališki dogodek za knežje mesto in celotno Slovenijo.

Mestna občina Celje je uspešno pridobila pravico do koriščenja 1,3 milijona evrov nepovratnih sredstev Eko sklada za sofinanciranje nakupa treh električnih avtobusov in enega električnega kombija. Z novimi vozili bodo povečali sistem javnega prevoza Celebus ter zagotovili širšo povezanost znotraj mestnih in primestnih območij. (SŠol, Foto: Edi Einspeiler)

Razmere v celjski Emo Orodjarni se očitno zaostrujejo. Zaposleni spet opozarjajo, da plače še vedno dobivajo z zamudo, tudi o tem, kdaj bodo dobili regres za letni dopust, jih vodstvo še ni obvestilo. V družbi naj bi bilo narobe še marsikaj drugega in kot navajajo, naj bi direktor Marko Areh že dal odpoved.  

Že avgusta naj bi lastnik stanovanja v enem izmed stanovanjskih blokov v Laškem zaznal, da je na njegovem naslovu prijavljenih več ljudi. Do zdaj naj bi tudi nekateri drugi lastniki nepremičnin v Laškem ugotovili enako. Po naših podatkih naj bi bilo samo na območju Upravne enote Laško do danes odkritih kar 50 prijav takšnih goljufij! Zadevo preiskuje tudi policija. (SŠol, foto: Andraž Purg)  

Srečko Rajh se v Andražu nad Polzelo, kjer živi, udejstvuje na vseh področjih. Ljubitelju društvenega življenja nikoli ne zmanjka energije za kaj novega. Zavzeto sodeluje v številnih organizacijah, saj meni, da mora vsak posameznik svoji skupnosti nekaj doprinesti, da lahko kaj ustvari in zasluži. V svojem domačem kraju je vključen v vsa društva in je eden redkih takšnih v polzelski občini.

Živimo v času izrazitega potrošništva. Kupljene stvari hitro zavržemo, ker želimo nove, boljše, sodobnejše. A takšna miselnost je lahko slej ko prej pogubna za vse. »Morali bomo preiti od kulture odmetavanja h kulturi ohranjanja,« poudarja Konjičanka dr. Marinka Vovk, pobudnica odprtja Repair Cafeja v Slovenskih Konjicah, v katerem stare in zavržene predmete s predelavo vračajo v življenje. Na podlagi izkušenj iz Norveške, kjer so ladijske zabojnike obnovili po principu ponovne uporabe, je dr. Vovkova zasnovala nadgradnjo tega modela na primeru zapuščenih bivalnih zabojnikov, ki sta dobila popolnoma novo vlogo – postala sta srce Repair Cafeja.

Mestni svet Mestne občine Celje je danes potrdil pravilnik o izvedbi participativnega proračuna. Celje bo tako prvič dobilo svoj participativni proračun, kar pomeni sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi neposredno odločajo občanke in občani. Ena izmed aktualnejših točk današnje seje je bila tudi potrditev nove direktorice JZ Socio. To delovno mesto namreč zapušča Suzi Kvas, ki odhaja na nov položaj v Socialno zbornico Slovenije. (SŠol, foto: MOC)  

Kako medetažno hišo z veliko manjšimi in temnimi prostori spremeniti v svetel in odprt dom? Tovrstnega izziva se ni ustrašil par iz Griž v občini Žalec. Ob pomoči arhitektke Petre Hudobivnik Florjančič iz podjetja Panda's se je lotil obnove stavbe iz 70. let prejšnjega tisočletja. Slednja po celoviti preobrazbi dosega skoraj ničenergijski razred. Zaradi njene sveže podobe so mnogi ljudje prepričani, da gre za novogradnjo.  

V Celju je bil včeraj županov sprejem za najuspešnejše dijakinje in dijake minulega šolskega leta. Župan Matija Kovač je v Celjskem domu čestital 162 nekdanjim dijakinjam in dijakom celjskih srednjih šol, ki so nadpovprečno uspešno opravili maturo ali zaključni izpit, bili nadpovprečno uspešni na tekmovanjih znanja in na glasbenih tekmovanjih. (SŠol, Foto: MOC)

»Od zadnjega občinskega praznika smo postorili veliko, za nami je zelo naporno obdobje, a tudi prihodnji meseci bodo takšni, saj izvajamo ogromno naložb,« pravi župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. Medtem ko na Kalobju raste nova podružnična šola, dobiva hruševska osnovna šola prizidek k telovadnici. Občina v različnih delih lokalne skupnosti skrbi za izboljšave na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter vodovodnega omrežja. Na Planini pri Sevnici gradi nov gasilski dom, v središču Šentjurja se obeta nadzidava zdravstvenega doma, kmalu bo sledila tudi gradnja prizidka k Domu starejših Šentjur. Nedorečena vprašanja ostajajo glede načrtovanja suhega zadrževalnika v Črnolici, ki po besedah prvega moža občine ni pomemben le za zagotavljanje protipoplavne varnosti. Zadrževalnik je zaradi umeščanja navezovalne ceste Dramlje–Šentjur ključen tudi za prihodnji razvoj celotne lokalne skupnosti.  

Nostalgično vzdušje, polno lepih doživetij, spominov na stare dobre čase, prijetnega in sproščenega druženja ter kulinaričnega razvajanja je v soboto popoldne preplavilo staro mestno jedro Laškega. »Guštna« prizorišča so bila polna bogatega dogajanja za vse generacije in okuse. Za dobro počutje je bilo na letošnjem festivalu Guštfest še posebej poskrbljeno, saj je rdečo nit prireditve predstavljalo 170 let zdravilišča v Laškem, ki je skozi desetletja pustilo velik pečat v kraju in njegovih prebivalcih. Odkritje zdravilne termalne vode je namreč pomembno začrtalo smer razvoja Laškega.

  To jesen bodo brneli delovni stroji na Cankarjevi cesti, saj bo občina na tem odseku obnovila dotrajano komunalno infrastrukturo. Dela bo izvedlo šoštanjsko podjetje Nivig. Direktor podjetja Luka Petrak in župan Boris Goličnik sta pred dnevi že podpisala pogodbo.  

Občina Šmarje pri Jelšah bo porušila staro občinsko stavbo, v kateri je bilo vrsto let upravno središče. Ker stavba, zgrajena približno leta 1960, glede na rezultate več pregledov mehanske trdnosti, varnost in stabilnosti ni varna, se je iz nje že leta 2011 izselila upravna enota, občinska uprava pa avgusta 2019. Zadnje meritve iz leta 2020 so pokazale, da je objekt na enem od vogalov nagnjen za približno 16 cm, geološka sestava tal pa ni primerna za plitvo temeljenje, ki je bilo izvedeno pri gradnji stavbe. Slednja tako ne dosega predpisanega koeficienta računske potresne odpornosti.  

Potem ko je bila prepričana, da je prodala že vse nepremičnine, premičnine in drugo lastnino, ki so ostale po propadu Aera, je stečajna upraviteljica Alenka Gril našla še šest blagovnih znamk. Objavila je obvestilo, da zbira nezavezujoče ponudbe zanje, a je bilo zanimanje bolj skromno. Čeprav gre za zadnje premoženje nekoč pomembnega celjskega podjetja, bo stečaj Aera, ki se je začel aprila 2015, predvidoma končan šele prihodnje leto. Razlog je sodni postopek, povezan s prodajo obrata v Šempetru pred šestimi leti.

V občini Podčetrtek so minulo soboto v sklopu dogodkov ob praznovanju občinskega praznika namenu predali center za promocijo podjetništva oz. podjetniški inkubator. Odprtja sta se udeležila predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič in minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.