Krajani Arclina že od leta 2018 čakajo na gradnjo novega križišča, s katerim bi uredili kaotično križanje državnih cest Celje–Vojnik in Arclin–Ljubečna. Po omenjenih cestah se po podatkih ministrstva za infrastrukturo dnevno pelje tudi več kot 20 tisoč vozil. Ker ob cestah ni pločnikov, kolesarskih stez, bankine pa so neurejene, sta cesti tudi zelo nevarni. Cesta Arclin–Ljubečna, ki je tudi šolska pot, je na najožjem delu široka le pet metrov, po njej se dnevno pelje več kot štiri tisoč vozil, od tega več kot sto tovornjakov. »Da je treba cesto varnostno urediti in zapreti za tovorni promet, smo v civilni iniciativi Tukaj smo Vojnik večkrat poudarili ter opozorili odgovorne, a zgodilo se ni nič,« pravijo v civilni iniciativi. Ob tem opozarjajo na še druge pereče težave, povezane s prometom v vojniški občini.  

Po zadnjih podatkih v Velenju primanjkuje od 500 do 600 stanovanj, tako profitnih kot neprofitnih. V velenjski občinski upravi zagotavljajo, da pripravljajo prostorske rešitve za nove stanovanjske soseske. Eno največjih nezazidanih stavbnih zemljišč v središču mesta je območje za pošto ob reki Paki, kjer je z novim občinskim podrobnim prostorskim načrtom v naslednjih letih predvidena gradnja od 160 do 200 stanovanj. Občina prav tako pripravlja dokumentacijo za gradnjo večstanovanjskih objektov na različnih lokacijah v sodelovanju z zasebnimi vlagatelji. Z republiškim stanovanjskim skladom se dogovarja o možnostih gradnje neprofitnih stanovanj. Kdaj bodo na voljo, še ni jasno.

Prihodnji mesec bodo v Kronotermu začeli serijsko proizvodnjo nove generacije toplotnih črpalk, ki po napovedih vodstva družbe pomeni revolucijo v delovanju tovrstnih naprav. Prve izdelke so že predstavili kupcem, ki jih imajo v številnih evropskih državah. »Gre za malo revolucijo na področju komercialnega ogrevanja in hlajenja. Kot prvemu v Evropi nam je uspelo prenesti najboljše lastnosti hišnih toplotnih črpalk na področje komercialnih naprav. Za novo črpalko so značilni izredno učinkovito in tiho delovanje, všečna oblikovanost in tudi vpeljava naravnega hladila,« je povedal direktor in solastnik Bogdan Kronovšek.  

V tokratni številki Novega tednika ne spreglejte tudi brezplačne priloge Mosova petica, ki ponuja obilo zanimivega branja o gospodarskem utripu, arhitekturnih smernicah in novostih na področju gradnje, tehnološkega razvoja, turizma in prostega časa.  

Že dve desetletji spremljamo njegovo delo. V sodni dvorani je dosleden in strokoven. Ima ogromno pravniškega znanja, kar njegove stranke zelo dobro vedo, a tudi njegovi odvetniški kolegi in tožilci, ki se pogosto znajdejo na nasprotni strani v sodni dvorani. V zadnjih letih je ključni člen v lokalni politiki, a njegov ugled seže dlje. To kaže mamljiva ponudba visokega položaja v slovenskem pravosodju. A je ni sprejel. Ker so mu družina, žena in dva odraščajoča otroka na prvem mestu. Mnogi strokovni kolegi, ki ga poznajo, pravijo, da bi moral že zdavnaj kandidirati za župana, saj Celje in njegove minuse ter pluse zelo dobro pozna. Zato je odgovoril tudi na vprašanje, ali bomo v prihodnosti njegovo ime videli na kandidatni listi za župana knežjega mesta. Do takrat imajo prednost odvetniška halja in njegove stranke. Iskren stik s strankami mu ogromno pomeni, ne daje jim lažnega upanja, ko preuči zadevo. Pomembno mu je, kot pravi, da je sodni postopek vedno pošten in pravičen. Tako v odvetništvu kot politiki pa trdno ostaja idealist. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Na Celjskem deževje od včeraj še ni ponehalo, umirilo naj bi se šele proti večeru. V Celju je bil včeraj aktiviran celo občinski načrt zaščite in reševanja v primeru poplav. Največ težav so povzročale meteorne vode, k sreči pa to jutro upada višina Savinje, ki je bila še včeraj zvečer strašljivo visoka. (SŠol, TS, BA, STA, foto: Nataša L., NTRC)

Po lanskih rekordnih prihodkih, ki so znašali 76 milijonov evrov, in po najvišjem čistem dobičku doslej - bilo ga je 2,4 milijona evrov - Mlekarna Celeia tudi letos posluje dobro. Do konca junija je ustvarila 34,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je približno toliko kot v enakem času lani. Koliko je znašal dobiček, direktor Vinko But še ne razkriva, ker o tem še ni seznanil nadzornega sveta. "S svojim poslovanjem dokazujemo, da lahko tudi podjetje, ki je v zadružni lasti, dela dobro. V času, ko slovensko živilskopredelovalno industrijo pretresajo prevzemi tujcev, ostajamo trdno v lasti kmetijskih zadrug. Zelo pomembno je, da imajo kmeti svojo mlekarno," poudarja But. 

Javno komunalno podjetje Žalec je za uporabnike pitne vode v več naseljih izdalo ukrep prekuhavanja vode.

Ob 18. uri smo naredili posnetek pred sotočjem Voglajne in Savinje, kjer je bila cesta polna vode, pristojni pa so jo pravočasno zaprli za promet.

Gasilci zaradi močnega neurja posredujejo skoraj v vseh občinah naše regije. Meteorne vode in potoki so znova poplavili kar nekaj hiš ter cest. Samo v Celju so po podatkih celjskih poklicnih gasilcev zapore ceste na naslednjih lokacijah: sotočje Savinje in Voglajne (Skalna klet), podvoza Kersnikova in Zagrad (pri PGD Zagrad), Tremerje 22, Otemna 20, Gorica pri Šmartnem 16a, Slatina v Rožni dolini (1 km pred Šmartnim v Rožni dolini) in Kočevarjeva 1 (pri t. i. Svinjskem sejmu). Pod vodo je tudi del Drešinje vasi. (SŠol, Foto: Nataša L.)

Prejemnik zlatega grba občine Nazarje je Bojan Štrukelj. Vsestranski človek, ki že več kot 30 let aktivno sodeluje v skupnosti, kjer živi, in tako pomembno vpliva na zadovoljstvo in kakovostnejše življenje krajanov. Po izobrazbi je lesarski tehnik, ki opravlja delo hišnika v osnovni šoli v Nazarjah. Vendar je to le ena od mnogih stvari, ki jih v življenju poleg tega še počne. 

 »Brez prevoza so ostali otroci v Mozirju, danes je bila med njimi tudi moja hči, ki vstopa na avtobus v drugem kraju. Na avtobusni postaji je stala od 6.55 do 7.50, vse čakajoče so zaobšli vsi avtobusi. Hčer je moral v šolo peljati oče in zapustiti delovno mesto, kako so drugi otroci prišli do cilja, ne vem,« nam je pretekli teden napisala mama šolarke, le ena od tistih, ki so izkusili zmešnjavo in težave zaradi zmede s šolskimi prevozi. Odgovorni naj bi težave uredili ta teden, pravijo pri Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa. Zmeda z avtobusnimi prevozi ob začetku šolskega leta v resnici kaže globlji problem, na katerega opozarja celo Ministrstvo RS za okolje, podnebje in energijo. Na plečih najmlajših potnikov se rešuje težava, ki naj bi segala celo v leto 2009. (SIMONA ŠOLINIČ, SINTIJA JURIČ foto: ANDRAŽ PURG)

Vremenoslovci za danes napovedujejo burno vremensko dogajanje. Padavine se bodo krepile, močno bo deževalo še vse do jutri zjutraj. Agencija za okolje je zato za celotno državo izdala oranžno opozorilo. Ker se lahko zaostrijo tudi hidrološke razmere, je v pripravljenosti Civilna zaščita.

Popoldne bo na Celjskem še naprej deževno, kot je znano, so napovedani tudi močnejši nalivi v nadaljevanju dneva. Ponekod že nastajajo nevšečnosti zaradi zatekanja meteorne vode na cestišča in dvorišča. Na terenu posredujejo tudi gasilci. Vodstvo Mestne občine Celje je dopoldne imelo sestanek s civilno zaščito, kar pomeni, da je tudi v Celju višja stopnja pripravljenosti, na dogajanje so pozorne občine v naši celotni regiji. (SŠol, Foto: NT&RC)

  Svet Savinjske regije, ki ga sestavlja 31 županj in županov občin s Celjskega, se je pred dnevi zbral na 5. redni seji v Aninem dvoru. Udeleženci so potrdili 30 prednostih razvojnih projektov Savinjske regije, ki jih želijo uvrstiti v Dogovor za razvoj regije in bodo predvidoma izvedeni v tekoči finančni perspektivi 2021–2027. Vrednost projektov znaša 76,7 milijona evrov. Občine pričakujejo, da bodo iz evropskih skladov in državnega proračuna pridobile 55,6 milijona evrov sofinanciranja.  

Občinski nagrajenec Občine Podčetrtek za leto 2024 Florjan Vasle je na čelu Term Olimia že deset let. Leta 2004 se je v podjetju zaposlil kot vodja knjigovodstva in kontrolinga, kasneje je prevzel vodenje financ, nato pa se je po naključju, kot pravi sam, znašel na direktorskem stolčku. V tem času so v termah pod njegovo taktirko izvedli številne pomembne naložbe, podjetje pa je doživelo razcvet.  

V Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje je trenutno vključenih 135 otrok, od tega je 73 učencev v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, 52 učencev je v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Mestna občina Velenje je denar za gradnjo prizidka pridobila na razpisu ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Leta 2023 je prejela skoraj 269 tisoč evrov in leto kasneje še približno 318 tisočakov. K sofinanciranju je pozvala tudi občine, iz katerih prihajajo varovanci centra. Skupaj so prispevali malo več kot 500 tisoč evrov. Podjetje Esotech je gradnjo začelo lani junija in jo končalo v letu dni. Tako v prizidku kot v starem delu centra so namestili novo opremo, ki je stala približno 200 tisoč evrov. Prizidek je velik 640 kvadratnih metrov. Zasnovan je kot paviljon, na katerega se navezujejo učilnice. Še posebej prostorna je glasbena učilnica, v kateri je urejen sistem akustičnih zaves, zato je uporabna tudi kot manjša prireditvena dvorana. Ob njej je sodobno opremljena knjižnica. Vmes so sanitarni in utilitarni prostori in kabinet. Učilnice so usmerjene v atrija, hodnik je povezan z zunanjo glavno pešpotjo in s športnim igriščem. Kot so še povedali v velenjskem CVIU, nameravajo septembra prenoviti tudi velik atrij. Tako bodo pridobili dodaten prostor za izvajanje različnih dejavnosti. (Foto: arhiv CVIU)

Zgodovinsko društvo Celje je na Guštovi mestni plaži ob Savinjskem nabrežju predstavilo prvo številko 31. letnika revije Zgodovina za vse. »Ta številka je ena redkih, ki ni tematska, in prinaša raznolike teme,« je povedal urednik revije dr. Borut Batagelj. Kot je še dodal, je revija namenjena zgodovini »od spodaj«, torej zgodbam običajnih ljudi in njihovim življenjem.

  Občina Rogaška Slatina bo za tamkajšnji mladinski center zagotovila nove prostore v spodnjem nadstropju kulturnega centra. Prostor z novim odrom za nastopajoče bo omogočil izvedbo različnih kulturnih in glasbenih dogodkov, na voljo bo tudi prostor za kulinarično ponudbo.  

Na Rifnik v občini Šentjur so se spet vrnili Kelti in obiskovalcem sobotne prireditve razkrili, kako so pred davnimi tisočletji živeli, kako so lovili, kaj so jedli, kaj so izdelovali in s čim so si zapolnili svoj prosti čas.