Promet na glavnih cestah v občini Vojnik se je v zadnjih letih močno povečal. Samo na regionalni cesti Višnja vas – Celje so v letu 2022 našteli 5,5 milijona vozil ali povprečno več kot 15.000 na dan. Na pereče razmere opozarjajo krajani, združeni v civilno iniciativo Tukaj smo.

Včeraj, nekaj minut pred 18. uro, je v Premogovniku Velenje prišlo do dogodka, zaradi katerega so morali štiri delavce odpeljali v celjsko bolnišnico. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Župan Občine Laško Marko Šantej je včeraj gostil srečanje županov savinjske, posavske, dolenjske in zasavske regije, skozi katere je predvidena trasa srednjega dela tretje razvojne osi. Namen srečanja je bil medsebojna uskladitev in potrditev izbrane študije različic ter podpis sporazuma o skupnem in usklajenem zastopanju interesov za dokončane srednje dela tretje razvojne osi. Gre za predvideno povezovalno državno cesto med avtocestama A1 (Ljubljana - Maribor) in A2 (Ljubljana - Obrežje). Predlog trase je podprlo vseh osem županov občin Laško, Celje, Hrastnik, Radeče, Mirna na Dolenjskem, Mokronog – Trebelno, Sevnica in Šentrupert ter županja Trebnjega.

Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja sta zaznamovali mladina in njihova udejanjena ideja o spominskih pohodih po poteh XIV. divizije. S pohodi so želeli izkazati spoštovanje in zahvalo partizanom ter vsem tistim, ki so se v 2. svetovni vojni borili za domovino in jo pomagali osvoboditi. Z leti je prvotni namen prerasel še v nekaj več – pohod je (p)ostal pomemben del ohranjanja zgodovine in tradicije. Letos mineva 80 let od takrat, ko je znamenita XIV. divizija prečkala Sotlo v Sedlarjevem in prišla na Štajersko, ter pol stoletja organiziranih pohodov po njenih poteh. V ta namen so v Muzeju Laško v sodelovanju z Društvom za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško pripravili razstavo Po poti XIV. divizije.

Prvič začutiti škripanje snega pod svojimi nogami, počivati na ležalniku, uživati v pogledu po ravnici in poslušati zvok tišine ali se prepustiti zgodbam o čarovniji, kako se grozdje s trsov spremeni v vinsko harmonijo. Da so takšna doživetja vredna pozornosti, se zavedata Simon Rogina in Nika Šarlah iz Bistrice ob Sotli. Na posesti domače kmetije, kjer so imeli kunšperski grofje v srednjem veku grajsko kaščo, žitnico in kozolec, sta zgradila sodobne apartmaje z velnesom in na prelomu leta v njih sprejela prve goste.  

Kulturno društvo Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem obeležuje 45 let delovanja. Obletnico bodo Tanci obeležili z jutrišnjim (sobotnim) jubilejnim koncertom v Kulturnem centru Laško. Na njem se bodo predstavili tudi nekdanji člani društva, otroška folklorna skupina OŠ Primoža Trubarja Laško – podružnične šole Debro ter skupina Vodomke.

Ministrstvo RS za naravne vire in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo sta dvanajst let po javni razgrnitvi najustreznejše različice posodobitve glavne ceste Šentjur–Dobovec vsem vpletenim občinam poslala svoja stališče do pripomb, ki jih je zainteresirana javnost podala leta 2012. Številni občani Šmarja pri Jelšah so takrat opozarjali na nesmiselno umeščanje obvoznice le nekaj sto metrov vzporedno ob glavni cesti. Kot je razvidno iz dokumenta obeh ministrstev, so pristojni doslej izdelali še strokovne podlage za obvoznice po južnem delu naselja. Župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš je razočaran nad hitrostjo iskanja prometnih rešitev. Kot pravi, bi Obsotelje in Kozjansko danes potrebovala že avtocesto, medtem ko se država šele ukvarja s posodobitvijo glavne ceste.  

Znani so nominiranci za letošnje celjske grbe, najvišja občinska priznanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade je obravnavala 23 predlogov, mestnemu svetu pa bo predlagala podelitev petnajstih priznanj – dveh zlatih celjskih grbov, štirih srebrnih in štirih bronastih ter petih kristalnih grbov.

Pričakovala sem odrezavo in neizprosno sogovornico, saj je vendar med najbolj glasnimi kritiki političnih razmer v Velenju, a sem se uštela. Takoj me je prevzela njena energija srčne mehkobe, ki je v današnji družbi ne srečaš prav pogosto. Medtem ko sva se pogovarjali na vrtu lokala, so jo mimoidoči Velenjčani spoštljivo pozdravljali. »Takšni odzivi občanov dokazujejo, da se v Ljudski iniciativi Velenje zavzemamo za pravo stvar. Predvsem pa mi vlivajo moč in zagon za naprej,« pravi 37-letna Velenjčanka, ki je te dni s somišljeniki iz ljudske iniciative najbolj zaposlena z iskanjem vzrokov, ki so privedli do izrazitega povišanja položnic za ogrevanje. In pahnili v finančno stisko mnoge občane. »Kljub osebnim diskreditacijam bomo vztrajali,« poudarja.

Kmetje se zbirajo na protestih, ne le po Evropi, ampak tudi v celjski regiji. Danes navsezgodaj zjutraj so z več deset traktorji znova zavzeli celjske prometnice. Promet so upočasnili tudi na cesti Šentjur- Celje. Nato so se odpravili do urada direkcije za vode v Celju, kjer so zahtevali ustavitev postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov v Šentjuriju, Šoštanju, Spodnji Savinjski dolini in v Slovenj Gradcu.

Dogajanje po Sloveniji je bilo v minuli konec tedna v znamenju karnevalov, sprevodov in pustnih norčij, saj so v mnogih krajih pripravili številne pustne prireditve in povorke. Eden najodmevnejših in prepoznavnih daleč naokoli je bil tradicionalni 35. pustni karneval v Novi Cerkvi pri Vojniku, ki velja za eno največjih tovrstnih prireditev v celjski regiji. Pestro in razigrano je bilo tudi v Celju, Laškem, Mozirju, Šoštanju in v številnih drugih krajih regije. Marsikje bodo maškare zimo odganjale tudi na današnji pustni torek. 

Zakaj na odseku ob glavni cesti med Jezercami in Večjim Brdom še vedno ni pločnika? Starši že vrsto let opozarjajo, da bi njihovi otroci v Osnovno šolo Dobje in v tamkajšnji vrtec radi prihajali peš ali s kolesom, a jim slaba prometna varnost to onemogoča. Župan pravi, da Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) pločnika na načrtuje. V DRSI pojasnjujejo, da lahko občina sama pristopi k projektiranju naložbe in odkupu zemljišč, nato pa lahko pričakuje tudi državno sofinanciranje.  

Čas, ki ga Ptujčani in okoličani preživijo najbolj doživeto, je čas Kurentovanja. Vsi, od najmlajših do najstarejših, se prepustijo zabavi in druženju ter našemljeni sodelujejo pri ohranjanju bogate tradicije, s tem pa sovpada še izjemno razpoloženje ob najboljših glasbenih gostih v karnevalski dvorani.

Največji slovenski Après ski se bo odvil v centru Kranjske Gore, na prireditveni ploščadi pred Hotelom Kompas, v soboto, 9. marca 2024.

 V sklopu novega Plesnega cikla, ki je v okviru Zavoda Celeia Celje zaživel to sezono, si bo mogoče od petka do nedelje ogledati tri zanimive plesne predstave s skupnim naslovom Plesno po Prešernu. Kuratorka Plesnega cikla je Mojca Majcen.  

Na slovenski kulturi praznik bodo muzeji, galerije, knjižnica in druge kulturne ustanove v Celju ponovno omogočili prost vstop obiskovalcem ter oglede razstav in zbirk. Ponekod bodo pripravili posebne programe v počastitev praznika. Nekatere razstave si bo mogoče ogledati pod strokovnim vodstvom.

Tudi na celjskem sodišču danes sodniki protestirajo proti »zlorabi oblasti, ignoranci, ki jo vlada in državni zbor kažeta do sodstva in sodnikov ter proti ignoranci vladajočih do pravnega reda«. Tako so zapisali v skupnem sporočilu, ki so ga v Celju prebrali za javnost. Dodajajo, da je minilo že več kot mesec dni od roka, ki ga je ustavno sodišče postavilo vladi in državnemu zboru za odpravo ugotovljenih protiustavnosti v zvezi s plačnim položajem sodnic in sodnikov. Sodniki opozarjajo, da vladajoči še naprej navedeno odločbo ustavnega sodišča načrtno ignorirajo. (SŠol)

Sinočnja celjska slovesnost pred praznikom kulture v Narodnem domu je bila tudi letos v znamenju prejemnikov priznanja celjske zvezde. Prejeli so ga dramski igralec Bojan Umek, pisateljica in pesnica Katja Gorečan ter arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich. Edinstven preplet glasbe, plesa in gledališke uprizoritve pesmi v prozi Dušana Jovanovića je zasnoval režiser Luka Marcen.