Celjska območna služba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je v Celjskem domu pripravila prvi Karierni piknik. Dogodek je bil namenjen vsem, ki razmišljajo o svoji karieri, o spremembi svoje poklicne poti ali jo šele začenjajo.

V Slovenskih Konjicah je završalo ob novici, da naj bi bila ena od dogovorjenih lokacij za namestitev nezakonitih migrantov tudi v tamkajšnji občini. Objave o tem so se pojavile na družbenem omrežju. Župan Darko Ratajc je zvezi s tem prejel tudi poslansko vprašanje.   

Celjski župan Matija Kovač je sprejel predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo v Celju. Srečanja so se poleg celjskega škofa Maksimilijana Matjaža ter predstavnikov celjskih župnij in župnijskih uradov udeležili še predstavniki Škofijske Karitas Celje, Baptistične krščanske cerkve, Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, celjskega odbora Islamske skupnosti, Krščanske adventistične cerkve, Krščanske cerkve Kalvarija in Srbske pravoslavne cerkve.

Potem ko je Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih, z ekipo prejšnji teden obiskal Koroško, kjer so začeli individualne pogovore z lastniki stavb, ki so predvidene za morebitno odstranitev, v tem tednu nadaljuje pogovore s prebivalci savinjske regije. V torek se je mudil v občin Gornji Grad, kjer se je pogovarjal s 27 lastniki hiš, ki se bodo morali preseliti. V občinah Zgornje in Spodnje Savinjske doline je za odstranitev predvidenih 323 stavb, vendar pristojne službe seznam ves čas posodabljajo.  

V prihodnjem šolskem letu se bo v slovenske srednje šole vpisalo nekoliko manj otrok kot lani, saj je generacija, ki končuje osnovno šolo, manjša (letos je 21.300 otrok, medtem ko jih je bilo lani skoraj 21.600). Na voljo jim bo še več vpisnih mest kot lani (več kot 26 tisoč), kar pomeni, da se bodo srednje šole morale potruditi za vsakega dijaka. Podobno velja tudi za našo regijo, kjer bo prostor v srednjih šolah izbiralo 2.630 učencev, za katere je razpisanih več kot 3.300 mest. Najkasneje do 2. aprila imajo čas, da se odločijo, v katero srednjo šolo bi se radi vpisali.

  Občina Šentjur je pred dnevi namenu predala še zadnji del komunalno urejene industrijske cone Jug 3. Večinski lastnik zemljišč v tem delu industrijske cone je podjetje Alpos metalurgija, ki je nastalo na temeljih nekdanjega podjetja Alpos v stečaju in zaposluje 65 ljudi. Na območju načrtuje večjo proizvodno dvorano oz. cevarno, s katero bo podvojilo proizvodne zmožnosti. Naložba, ki naj bi prinesla okoli sto novih zaposlitev, je ocenjena na 50 milijonov evrov.  

Pretekli konec tedna se je v Pediatričnem urgentnem centru Celje zgodil varnostni incident, ki je – kot pravijo v Splošni bolnišnici Celje - močno pretresel tako zaposlene kot tudi otroke in njihove spremljevalce, ki so bili v času dogodka v čakalnici. Dogodek preiskuje tudi policija. (SŠol)

Do konca januarja je odprt razpis Ribiške družine (RD) Celje, ki išče najemnika svojega Ribiškega doma Brezova ob Šmartinskem jezeru. Marca bo prišlo tudi do spremembe v vodstvu RD, saj bodo člani opravili volilno skupščino in izbrali novo vodstvo.

Poleg stavke se v celjski bolnišnici ubadajo še z vrhom epidemije gripe in močno povečanim številom poškodb zaradi neugodnih vremenskih razmer. Prav tako se je povečal obisk Urgentnega centra Celje. Zadnji konec tedna je bilo med več kot 200 bolniki na kirurškem delu urgentnega centra kar 120 takšnih, ki so se poškodovali zaradi padca na ledu in snegu. (SŠol)

V minuli noči, nekaj minut po 3. uri, je zagorelo na Opekarniški cesti v Celju. Ogenj je izbruhnil v skladiščnem prostoru, kjer je bilo parkiranih več avtodomov. Kot kažejo prvi podatki, bo škoda izredno visoka. (SŠol, foto: JK)

Prebivalci Hruševca v občini Šentjur so na prelomu minulega in novega leta opazili rušenje stavbe, v kateri je nekoč deloval klub B-52. V tej diskoteki so se nekoč zabavali številni ljudje s Celjskega, njeno obratovanje pa je sive lase več let povzročalo sosedom. Nov lastnik zemljišča, podjetje B-P gradbeni inženiring v solastništvu Boštjana Veličkoviča, na območju nekdanjega lokala napoveduje stanovanjsko gradnjo. Zgraditi želi tri stanovanjske dvojčke za prodajo.  

Do 1. februarja je v Upravni enoti Celje na ogled javno naznanilo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja za Toplarno Celje. Objavilo ga je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo RS (MOPE), sprememba dovoljenja pa bo omogočila povečanje zmogljivosti toplotne obdelave odpadkov v toplarni, ki je edina v Sloveniji pred več kot desetletjem začela sežigati komunalne odpadke in blato iz čistilne naprave. Toplota, ki pri tem nastaja, se uporablja v sistemu daljinskega ogrevanja.

Občina Šentjur je komunalno uredila še zadnji, jugovzhodni del industrijske cone, s čimer želi v svojem okolju omogočiti večji gospodarski razvoj. Večinski lastnik zemljišča v tem delu industrijske cone je podjetje Alpos metalurgija. Slednje tam v naslednjih letih načrtuje gradnjo proizvodnje dvorane, kjer bo predvidoma sto novih delovnih mest.  

Znani so prejemniki najvišjih celjskih priznanj s področja kulture. Igralec Bojan Umek bo prejel priznanje celjske zvezde za življenjsko delo, za dosežke na področju kulture v preteklih dveh letih pa bosta nagrajena dr. Bojan Himmelreich, arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje, in Katja Gorečan, pesnica, pisateljica, literarna komparativistka in magistrica dramaturgije ter scenskih umetnosti.

Obilno sneženje zlasti v prometu od zgodnjega jutra povzroča številne težave. Na celjskem območju so policisti dopoldne obravnavali okoli 20 prometnih nesreč, pri katerih je večinoma prišlo le do materialne škode na vozilih in objektih. Sneg kup preglavic povzroča tudi na štajerski avtocesti, kjer voznike tovornih vozil tudi izločajo iz prometa.

Zdravstveni dom Velenje je bil zadnja leta pogosto pod plazom kritik. Spomnimo na lanski tragični dogodek, ko je na poti v zdravstveni dom umrl 74-letni občan. Tja se je bil primoram peljati sam, ker reševalno vozilo v tistem času naj ne bi bilo na voljo. Bolniki so opozarjali na slabo komunikacijo z medicinskim osebjem, saj naj bi telefoni v ambulantah nemalokrat zvonili v prazno, tudi po elektronski pošti zaposleni pogosto niso bili dosegljivi. Magister Janez Kramar, ki je vodenje velenjskega zdravstvenega doma z več kot 400 zaposlenimi prevzel lani pozno jeseni, priznava, da so bile številne kritike ljudi tudi upravičene. Zato so prve korake, kot pravi, k boljši komunikaciji že storili. A to ni edina težava, ki pesti javni zavod. Kot najbolj pereč problem novi direktor izpostavlja pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Če bi imel moč odločanja v slovenskem zdravstvu, bi, kot pravi, za pet let uvedel moratorij na podeljevanje koncesij.

Največja zabava te zime bo na Ptuju Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2024 že na voljo. Kurentovanje je osrednji pomladni kulturno-etnografski festival nacionalnega pomena, edinstveno in najbogatejše mednarodno pustovanje v Sloveniji. V pustnem času bogato dediščino Ptuja z okolico, ki je zakoreninjena v poganski mistiki kurenta in preostalih etnografskih likov, dopolnjujejo atraktivne znamenitosti in ponudba regije, sodobna kulinarika ter vrhunski izbor vin.

Pravi, da je umetnost zanjo hrana za dušo. Odmik od oglatosti in suhosti vsakdana. »Lepota je dih jemajoča, ampak stvari, ki niso lepe, me pač bolj privlačijo, ker niso na prvo žogo. Rada si vzamem čas za iskanje popolnosti v nepopolnem, Stvari, ki niso lepe, dlje časa zadržijo mojo pozornost. Ker so velikokrat večplastne, ker govorijo zanimive, globoke zgodbe s patino. Estetika grdega je očarljiva, če ji daš priložnost,« niza svoja razmišljanja Konjičanka Karmen Kukovič, ki se bo v petek v Celjskem mladinskem centru predstavila s fotografsko razstavo V galaksiji daleč, daleč stran. V začetku februarja v Slovenskih Konjicah pripravlja obširnejšo razstavo Abstraktno spregledanega.