Po koronskih letih, ko je bilo druženje omejeno, so letos silvestrovanja na prostem v polnem razmahu. Preverili smo, kdo bo zabaval množice v večjih središčih in koliko bodo lokalne skupnosti odštele za silvestrsko zabavo. Morda se boste prav po naši zaslugi odločili za silvestrovanje v bližnjem občinskem središču. Ali pa boste kljub vsemu raje ostali zvesti slovenski silvestrski tradiciji, tatarskemu biftku in Silvestrskemu poljubu na nacionalni televiziji.

Novinar vedno upa, da bo pogovor z intervjuvancem vodil tako, da bo »tekel gladko«, ne preveč uradno, da ga bo sogovornik vsaj malo spustil v svoj svet razmišljanj, hrepenenj in strasti. Kadar pogovor izvedemo na daljavo in ne iz oči v oči, se površinskosti besed vedno bojimo. A odgovori Anžeja Dežana, Celjana, ki smo ga pred leti spoznali v oddaji Full Cool Demo Top, projektu medijske hiše Novi tednik in Radio Celje, niso takšni. Izjemno spretno izbira z besede in misli, medtem ko njegovi odgovori izžarevajo vedoželjnost, razgledanost ter tudi uglajenost, hvaležnost in preprostost.

(PREGLED LETA) Če je najprej kazalo, da bo leto 2023 po nekaj letih takšnih in drugačnih pretresih v preteklem obdobju precej umirjeno, so prišle avgustovske poplave in življenje spet obrnile na glavo. To je bilo ob Zgornji Savinjski dolini, katere pregled dogajanja bomo objavili v naslednji številki, še posebej izrazito v Spodnji Savinjski dolini. Vsakdan se je do zdaj že bolj ali manj vrnil v stare tirnice. Izjema je le nekaj naselij, kjer varno bivanje v zgradbah ni več mogoče. Zdaj so vse misli in moči usmerjene v to, kako zagotoviti dolgoročno poplavno varnost. Gradnja protipoplavnih nasipov v Spodnji Savinjski dolini naj bi se predvidoma začela marca prihodnje leto. Vlada naj bi o programu odprave posledic avgustovskih poplav odločala januarja.

Pogovor z njim ni nikoli dolgočasen. Tako kot je znal na celjskem gledališkem odru vselej pritegniti pozornost in prepričati gledalce, so tudi njegove zabavne in grenke prigode takšne, da se poslušalcu nikamor več ne mudi. Bojan Umek, ki se je 5. novembra upokojil po več kot 39 letih dela v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, niza anekdote iz gledališkega sveta, spomine na znane kolege, na svoje začetne igralske korake v domačem Krškem in tudi na čas, ko se mu je ustavilo srce, pri čemer je po zaslugi presaditve še danes med nami. V šali navrže, da je za njegovo zgodbo en intervju premalo. Verjetno res, a nekaj zanimivosti iz obsežnega igralskega in življenjskega dosjeja nama je vendarle uspelo nanizati. Ker je zahteval, da naj ga ne »zmerjam«, kar pomeni, da ga ne smem vikati, je ta pogovor zapisan tako, kot sva se pogovarjala.

Mag. Miran Gajšek se z mesta vodje oddelka za okolje in prostor ter komunalo na Mestni občini Celje seli na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za naravne vire in prostor, vodenje oddelka v MOC bo prevzela Aleksandra Rezar.

Silvestrski večer bodo mnogi Slovenci znova preživeli na mestnih ulicah, saj javna praznovanja vstopa v novo leto pripravljajo v vseh večjih mestih in tudi v številnih manjših krajih. V Laškem pa se bodo od leta 2023 poslovili že nocoj, v petek, 29. decembra, s tradicionalno prireditvijo Slovo od starega leta, ki jo organizirajo na občinskem dvorišču. 

Medgeneracijski center Hiša generacij Laško je dopolnil 18 let. 30. novembra 2005 je hiša odprla svoja vrata sočutju, empatiji, razumevanju, nenehnemu spoznavanju in učenju. Ogromno ljudi različnih generacij je v teh letih stopilo skozi njena vrata in ničkoliko prijateljskih vezi se je spletlo prav v njenih prostorih. »Tu sem srečala in spoznala veliko ljudi in z njimi spletla prijateljske niti. S podporo in oporo Hiše generacij čutim, da rastem in se osebnostno razvijam,« je dejala Karmen, ki hišo obiskuje šele kratek čas. Mnogo je takšnih, ki so del njene zgodbe že vrsto let, nekateri vse od njenih začetkov.

In jo le imajo. Prebivalci občine Solčava so prvič v zgodovini dobili telovadnico. Čeprav se morda sliši nenavadno, je do letošnjega decembra niso imeli. Nova pridobitev, ki so jo namenu predali prejšnji teden, je zato zagotovo ena največjih v zgodovini te zgornjesavinjske občine z malo več kot 500 prebivalci. Učenci so do zdaj imeli pouk športa v eni od učilnic oziroma na prostem.

Včerajšnji praznični torek se v Novi Cerkvi ni začel, kot bi si želeli. Okoli 7.30 ure so bili gasilci obveščeni, da je zagorelo v stanovanjski hiši. Ko so gasilci prispeli na kraj, je bil požar že polno razvit v prvem nadstropju in ostrešju.

Med razstavami jaslic, ki so v božično-novoletnem času na ogled za širšo javnost, imajo zagotovo eno najdaljših tradicij prav te v Drešinji vasi. Letos mineva natanko dve desetletji, odkar si tamkajšnji prebivalci na pobudo domačina in glavnega organizatorja Jožeta Stepišnika tako popestrijo praznični čas. Jubilejno razstavo so odprli v nedeljo v gasilskem domu v Drešinji vasi. Več kot 40 jasličarjev je na ogled postavilo jaslice iz različnih materialov in na različne načine.

Danes obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ko se spominjamo 26. decembra 1990 in s tem razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Da bi mladi danes bolje poznali čas osamosvojitvene vojne in rojstva nove države, je Muzej novejše zgodovine Celje (MNZ) s podporo mestne občine ter v sodelovanju z aktivom ravnateljev celjskih osnovnih šol in z veteranskimi organizacijami zasnoval projekt Celje 1990/91.

Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe z naslovom Knjižni dar 2024, ki je nedavno prišla med bralce, prinaša obilo raznolikega in zanimivega branja za vse generacije. Zbirka, ki je edinstvena v Evropi in prihaja v slovenske domove že od leta 1861, je tudi oblikovno lepa in privlačna.

  »Bistvo mojega konjička je, da iz predmetov, ki so kot igrače, naredim ponazoritev nečesa resničnega.« Tako pravi Rudni Škornik iz Štor, ki je v izdelavi maket našel dejavnost, ki ga navdušuje in sprošča. Ker je že kot otrok občudoval jeklene ptice, je največ njegovih maket posvečenih letalstvu.  

  Vrsto let smo je bili vajeni na odrih festivalov, izborov za pesem Evrovizije, marsikoga je očarala kot izvajalka popevk. Da bi okrepila svojo pevsko tehniko, se je začela udeleževati ur klasičnega petja, a še zdaleč ni ostalo le pri tem. Upravni odbor Prešernovega sklada je ob razglasitvi prejemnikov nagrad za letos zapisal, da je mezzosopranistka Nuška Drašček, operna in koncertna solistka, ena najvidnejših ter predvsem najbolj vsestranskih pevk. V obrazložitvi še piše, da je njeno »preklapljanje« med žanri naravnost osupljivo, saj se z največjo lahkoto giblje od opere, oratorija in kantate do samospeva, od ljudske pesmi prek popevke in francoskega šansona do muzikala. Tudi sama pravi, da ima zelo rada življenje pevske dvoživke: »Ne glede na to, katero zvrst pojem, se vse preliva, vse je glasba.«  

 Na pobudo Poklicne gasilske enote Celje so Božiček in junaki Pravljične dežele z darili, ki jih je pripravila Mestna občina Celje, presenetili otroke na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Celje.  

Občina Šentjur je namenu predala energetsko obnovljeno Osnovno šolo Hruševec. Naložba, vredna 1,9 milijona evrov brez ddv, prispeva k manjši porabi energentov ter zagotavlja boljše učne in delovne pogoje. Šola in telovadnica, ki sta bili zgrajeni pred nekaj manj kot tremi desetletji, imata med drugim novo kritino. Dolgoletno puščanje strehe je tako preteklost.  

Čeprav je kot štiriletna deklica morala zapustiti mamo, ki je bila odvisna od alkohola, jo nanjo vežejo predvsem prijetni spomini, na manj prijetne je pozabila, pravi 27-letna Patricija Halužan. »Mamici ničesar ne zamerim. S svojimi stiskami se je soočala, kot je vedela in znala. V rejniški družini v Šmarju pri Jelšah me je redno obiskovala. Ko sem bila stara sedem let, je umrla,« pravi skorajšnja magistrica agrarne ekonomike, ki je prepričana, da imamo izzive v življenju zato, da se iz njih učimo in postajamo boljši ljudje.

Čaroben je v teh dneh sprehod skozi Vojnik. Čeprav se v kraj zgrinjajo množice obiskovalcev, je v njem čutiti spokojnost in tišino ter toplino božičnih praznikov. Stanovalci treh ulic v središču kraja so na vrtove in zelenice svojih hiš v sodelovanju z društvi in ustanovami znova postavili domiselno izdelane jaslice. Te so na ogled tudi v okolici cerkve sv. Jerneja ter v bližnjem Jernejevem domu.

Srečna sem, da sem igralka je naslov prireditve v počastitev stote obletnice rojstva Štefke Drolc – gledališke in filmske igralke, rojene na Ponikvi v občini Šentjur. Dogodek bo danes, 22. decembra, v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur.  

Ritem mesta ni vedno enak, srce mesta pa ustvarjajo dobri ljudje. Ta misel je bila nekakšna rdeča nit tradicionalnega novoletnega sprejema celjskega župana Matije Kovača, ki je izrazil predvsem hvaležnost za vse, kar je s pomočjo sodelavcev uspel izpeljati v tem letu.