Nostalgično vzdušje, polno lepih doživetij, spominov na stare dobre čase, prijetnega in sproščenega druženja ter kulinaričnega razvajanja je v soboto popoldne preplavilo staro mestno jedro Laškega. »Guštna« prizorišča so bila polna bogatega dogajanja za vse generacije in okuse. Za dobro počutje je bilo na letošnjem festivalu Guštfest še posebej poskrbljeno, saj je rdečo nit prireditve predstavljalo 170 let zdravilišča v Laškem, ki je skozi desetletja pustilo velik pečat v kraju in njegovih prebivalcih. Odkritje zdravilne termalne vode je namreč pomembno začrtalo smer razvoja Laškega.

  To jesen bodo brneli delovni stroji na Cankarjevi cesti, saj bo občina na tem odseku obnovila dotrajano komunalno infrastrukturo. Dela bo izvedlo šoštanjsko podjetje Nivig. Direktor podjetja Luka Petrak in župan Boris Goličnik sta pred dnevi že podpisala pogodbo.  

Občina Šmarje pri Jelšah bo porušila staro občinsko stavbo, v kateri je bilo vrsto let upravno središče. Ker stavba, zgrajena približno leta 1960, glede na rezultate več pregledov mehanske trdnosti, varnost in stabilnosti ni varna, se je iz nje že leta 2011 izselila upravna enota, občinska uprava pa avgusta 2019. Zadnje meritve iz leta 2020 so pokazale, da je objekt na enem od vogalov nagnjen za približno 16 cm, geološka sestava tal pa ni primerna za plitvo temeljenje, ki je bilo izvedeno pri gradnji stavbe. Slednja tako ne dosega predpisanega koeficienta računske potresne odpornosti.  

Potem ko je bila prepričana, da je prodala že vse nepremičnine, premičnine in drugo lastnino, ki so ostale po propadu Aera, je stečajna upraviteljica Alenka Gril našla še šest blagovnih znamk. Objavila je obvestilo, da zbira nezavezujoče ponudbe zanje, a je bilo zanimanje bolj skromno. Čeprav gre za zadnje premoženje nekoč pomembnega celjskega podjetja, bo stečaj Aera, ki se je začel aprila 2015, predvidoma končan šele prihodnje leto. Razlog je sodni postopek, povezan s prodajo obrata v Šempetru pred šestimi leti.

V občini Podčetrtek so minulo soboto v sklopu dogodkov ob praznovanju občinskega praznika namenu predali center za promocijo podjetništva oz. podjetniški inkubator. Odprtja sta se udeležila predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič in minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.

V Občini Braslovče kljub težkemu letu, ki so ga močno zaznamovale uničujoče poplave, v prihodnost gledajo z optimizmom. V načrtu so številni projekti, s katerimi bodo zagotovili poplavno varnost, prav tako je v pripravi občinski podrobni prostorski načrt za nadomestitveno gradnjo, ki v Rakovljah predvideva 75 zemljišč. Čeprav popoplavna obnova terja veliko časa, energijo usmerjajo tudi v druge pomembne projekte. »Črtali nismo nobenega prej načrtovanega,« je jasen braslovški župan Tomaž Žohar. Že v tem tednu so tako začeli gradnjo Športnega parka Rakovlje, konec meseca bodo odprli prenovljen dom na Dobrovljah, še letos bodo začeli tudi gradnjo novega zdravstvenega centra.

Krajani v okolici sotočja Hudinje in Voglajne nas ob vsakem večjem deževju opozarjajo na naplavine, ki so pod nadvozom pri tako imenovanem Svinjskem sejmu zagozdene že več kot leto. Tam so bile že pred lansko ujmo. Kup naplavin se je od pretekle sobote nekoliko zmanjšal, a ne zato, ker bi pristojni del zagozdenega vejevja že odstranili, ampak zato, ker ga je dolvodno odnesla povišana gladina vode ob zadnjem deževju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

S sogovornikom sva se prvič srečala pozno spomladi, ko so v velenjskem Gorenju javnosti predstavili nov približno milijon evrov vreden akustični laboratorij, največji v tem delu Evrope. S posebnim žarom je govoril o posebnostih akustične komore, v kateri je zagotovljena popolna tišina, ki je potrebna pri razvoju čim tišjih gospodinjskih aparatov. In tudi o številnih drugih izzivih, s katerimi se v Gorenju, ki ga je pred leti prevzel kitajski Hisense, srečujejo na vedno bolj neizprosnem evropskem trgu. Potem so mi nekateri njegovi sodelavci povedali, da je vrhunski strokovnjak na področju inovacij in razvoja, zato ga je želela imeti v svojem kolektivu tudi konkurenca. In ga je tudi imela, a le za približno dve leti. Ko se je vrnil v Gorenje, se je njegova kariera povzpela vse do izvršnega podpredsednika uprave Hisense Europe. Ponosen na družino s štirimi fanti in ljubitelj športa pravi, da je v življenju zelo pomembno, da vemo, kaj si želimo, in temu sledimo.

»Na začetku je bilo razmeroma preprosto biti poveljnik civilne zaščite. Vabili so me na vse prireditve in zabave, potem je prišlo leto 2020 in se je vse spremenilo,« se začetka svojega dela spominja Robert Vasle, letošnji prejemnik žalske občinske plakete. Osmo leto je že poveljnik žalske civilne zaščite, v tem času se je moral soočiti z dvema izredno zahtevnima dogodkoma, najprej s pandemijo koronavirusa in lani še s katastrofalnimi poplavami, ki so prizadele Savinjsko dolino. Vasle je tudi prostovoljni gasilec v svojem domačem kraju, na Ponikvi, zato mu takšno delo in pomoč ljudem nista tuja. Prav tako uživa v prostovoljstvu in zelo rad pomaga ljudem.

Zavod Celeia Celje s partnerji danes pripravlja 4. festival Rol.Ce & Vin.Ce. Obiskovalci bodo lahko poizkusili znamenito čokoladno celjsko rolco in vina vinarjev iz okolice Celja ter vinorodnega okoliša Štajerska.

Evropska komisija je objavila razpis za sto podnebno nevtralnih in pametnih mest v okviru programa Obzorja Evropa. Vloge je oddalo 377 mest iz Evropske unije in nekaterih pridruženih držav. Izbranih je bilo sto mest, ki so se zavezala, da si bodo do leta 2030 prizadevala postati podnebno nevtralna. Med sedmimi izbranimi slovenskimi mesti, ki bodo postala vzorčni primeri za vsa druga mesta, je tudi Velenje. Prizadevanja za razogljičenje bodo osredotočena na promet, energijo in stavbe, predvideni so tudi nekateri drugi ukrepi. Kako se nanje pripravljajo v Velenjčani?

Središče Celja so z izjemnimi sporočili o miru in ljubezni danes obogatili mladi iz različnih šol. OŠ Lava Celje je namreč ravno danes že dvajseto leto zapored pripravila prireditev Pozdrav ptic miru in z njo povezala številne mlade po Celju in Sloveniji. Ob tej priložnosti je v Celje prišla tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je prejela poslanico miru. Poslanica miru pa bo krasila tudi našo medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje, ki projekt Pozdrav ptic miru podpira že od prvega leta, torej kar 20 let! Zavedamo se, kako pomembni so v današnjem času mir, ljubezen, predvsem pa sanje mladih ljudi. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: SJ, SŠ)

Laške ulice in trge bo jutri, v soboto, 21. septembra, znova preplavilo pestro, zabavno, poučno in »guštno« dogajanje. Letos bo za dobro počutje še posebej poskrbljeno, napovedujejo v Turističnem društvu Laško, kjer pripravljajo 4. festival Guštfest. Rdeča nit prireditve bo namreč 170 let zdravilišča v Laškem, ki je skozi desetletja pustil velik pečat v kraju in njegovih prebivalcih.

V središču Celja bo danes dopoldne prireditev Pozdrav ptic miru, ki jo pripravlja OŠ Lava Celje. Vsako leto učenci omenjene šole oblikujejo osrednjo temo, ki jo v nadaljevanju raziskujejo vsak na svoj način. Letos je tema: V miru so združene: sanje, ljubezen, znanje, svoboda, pravičnost in poštenost. Prav tako učenci oblikujejo poslanico miru, ki jo širijo med ljudi na javnem dogodku, v mestnem središču. Letošnja poslanica: S sočutjem in znanjem ustvarjamo prijazno, pokončno in trajnostno naravnano družbo, ki bo gradila MIRno prihodnost za vse generacije. (SŠol,Foto: Arhiv NT/SHERPA)

  Razglednim točkam v Rogaški Slatini in okolici, kot so Stolp Kristal in stolpa na Janini in Boču, se je pridružil še 25-metrski stolp v Zgornjem Sečovem. Novo razgledišče iz macesnovega lesa je zraslo na Turizmu na podeželju Pomona, ki je s to pridobitvijo obeležil tudi deset let svojega delovanja.  

Agencija za varstvo konkurence je podjetju Studenac, najhitreje rastočemu trgovcu z živili na Hrvaškem po prihodkih v zadnjih petih letih, dala zeleno luč za nakup trgovin Kea. Dosedanji lastnik Kee Boštjan Kukovičič je pojasnil, da bo Kea tudi po prevzemu ostala samostojno podjetje v okviru omenjenega trgovca. Napovedal je še, da bo nov lastnik ohranil dosedanje število trgovin in zaposlenih.  

Ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti v Celju poteka že tradicionalna akcija Celje se pelje - Trajnostni prihodi v vrtec, šolo in službo. Z akcijo spodbujajo šolarje, starše vrtčevskih in šolskih otrok ter delavce v podjetjih in zavodih, da namesto avtomobila za pot in prevoz izberejo naravi in zdravju prijaznejše oblike - kolo, javni prevoz, skiro ali pa da se po poteh odpravijo kar peš. Zdaj lahko udeleženci obliko svoje poti zapisujejo digitalno, in sicer v aplikacijo Centralka za mobilne telefone. (SŠol, Foto: MOC)

V Schwentnerjevi hiši na Vranskem so minuli konec tedna odprli kiparsko razstavo Ilije Kelavića z naslovom Najmočnejše orožje. Gre za njegovo sedmo samostojno razstavo, ki bo na ogled do 27. septembra.

Evropski teden mobilnosti, ki vsako leto med 16. in 22. septembrom spodbuja spremembe vedenja v korist aktivne mobilnosti, letos v ospredje postavlja geslo Udoben javni prostor – za vse. S ciljem približati zelene prakse občanom je v tem tednu tudi v savinjski regiji pester nabor dejavnosti, testno so za motorni promet zaprte tudi številne ulice in drugi javni prostori. V kampanji Evropskega tedna mobilnosti letos sodeluje 18 občin iz savinjske regije, ki bodo skupno pripravile približno 150 različnih dogodkov. Devet savinjskih občin je z uspešno prijavo na razpis ministrstva za okolje, podnebje in energijo za pripravo in izvedbo dejavnosti prejelo do 10 tisoč evrov.

Septembrski urniki so za velenjskega župana Petra Dermola zaradi občinskega praznika vedno zelo natrpani. Letos še toliko bolj, saj se vrstijo sestanki zaradi novice, ki je pretresla Šaleško dolino. Če država ne bo ukrepala z interventnim zakonom, naj bi Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in z njo Premogovnik Velenje prihodnje leto končala v stečaju. Od pridobivanja elektrike je neposredno odvisnih 2.500 delovnih mest, veliko tudi posredno. Teš zagotavlja toplotni vir za daljinsko ogrevanje in ogrevanje vode za 40 tisoč prebivalcev Šaleške doline in električno energijo za celotno Slovenijo. Zahtevni izzivi narekujejo iztočnice za pogovor z velenjskim županom, ki med drugim poudarja, da Šaleška dolina ne sme biti niti talka niti žrtev v procesu prehoda po izstopu iz premoga.