Enota vrtca na Planini pri Sevnici ima od začetka tega šolskega leta dva dodatna oddelka in obnovljene številne dodatne spremljevalne prostore. Občina je novo pridobitev, ki je pomembna za predšolsko vzgojo v občini in kraju, namenu predala zadnji četrtek novembra.  

Na sinočnjem dobrodelnem koncertu Klic dobrote 2023, ki je bil kot vsako leto organiziran v celjski dvorani Golovec, so gledalci in poslušalci do konca koncerta zbrali 178 tisoč evrov za pomoč družinam v stiskah. Zbiranje pomoči se bo nadaljevalo do konca leta.

Končan je velik skupni projekt treh občin (Mestne občine Celje, Štor in Vojnika), ki je pomenil dograditev kanalizacijskega omrežja in druge infrastrukture za odvajanje odpadnih voda. Nosilka približno sedem milijonov evrov vrednega projekta je bila Mestna občina Celje. Projekt sta sofinancirali Evropska unija iz sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Tri občine naj bi tako prejele 5,5 milijona evrov ali 73-odstotni delež sofinanciranja.

Božični Vojnik, ki svoja vrata odpira 16. decembra, bo letos še pestrejši, napovedujejo organizatorji. V treh ulicah Vojnika ter v Domu sv. Jerneja bo postavljenih okoli 200 jaslic, pester bo tudi program dogodkov. V sodelovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije bodo na ogled postavili tudi vseslovensko razstavo jaslic.  

V petek, okoli šestih zjutraj, se je v Rogatcu zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla 77-letna peška. Vanjo je na prehodu za pešce trčila voznica osebnega vozila. (SŠol, foto: Arhiv NT/Andraž Purg)

Božičkova tovarna daril, ki je prejšnja leta gostovala v nakupovalnem središču na obrobju mesta, je danes zaživela v starem mestnem jedru v prostorih na Glavnem trgu 8 in je del letošnjega Pravljičnega Celja. Celjski župan Matija Kovač in predsednik Humanitarnega društva Enostavno pomagam Milan Ninić sta zavila prvi dve darili.

 Če se ljudje povežemo in delamo s srcem, lahko naredimo velikanske spremembe. To je v zadnjih tednih občutilo več družin iz vasi Okonina in Radmirje v občini Ljubno. Ljudje iz različnih krajev so namreč združili moči in krajanom, ki jim je avgustovska poplava zalila kleti, odplaknila ozimnico in uničila vrtove, priskrbeli dobrine, s katerimi bodo lažje prebrodili jesen in zimo. »Izjemno smo hvaležni vsem prostovoljcem, ki so nam pomagali pri zbiranju donacij, prevozih in razdeljevanju,« pravi Stanka Hren, ki ob stiski svojih sosedov ni pogledala stran. Prostovoljci pa se sprašujejo, kako težko mora biti ljudem v prizadetih krajih, ki nimajo »svoje Stanke«.  

 Grobelno je mali kraj na meji med občinama Šentjur in Šmarje pri Jelšah, med drugim poznan po vozlišču železniških povezav in po prometnih oznakah, ki spominjajo na smerokaze kakšnih prestolnic. Po zaslugi Gregorja Počivalška pa tamkajšnji dom krajanov postaja vse bolj poznano koncertno prizorišče, kjer lahko poslušalci glasbo začutijo v klubskem vzdušju. Mali oder v malem kraju že 13 let gosti tudi festival, namenjen kantavtorski glasbi. Pod njegovim okriljem je doslej nastopilo približno 65 kantavtorjev iz desetih držav.  

 »Dokler je voda prekrivala park, sploh nismo vedeli, kaj nas čaka spodaj. Rastline so se dušile v blatu, nekatera drevesa in grmovnice smo morali požagati, saj jih nismo mogli očistiti.« Tako razmere v Mozirskem gaju po avgustovskih poplavah opisuje vodja parka Elica Bele. Čeprav je bilo težko, s somišljeniki niso obupali. Pri tem so se zgledovali po nazoru Elicinega očeta Jožeta Skornška, ki je bil med pobudniki, da so domačini sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja krajevni odpad preuredili v gaj.  

V programu Pravljičnega Celja je letos napovedanih več kot 60 dogodkov, med njimi več novih. Po slavnostnem prižigu prazničnih luči v mestu, to bo 2. decembra ob 17. uri, bo vsak dan sledilo dogajanje na raznih prizoriščih. Program, ki so ga danes predstavili, so pripravili v Zavodu Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje.  

Spodnjesavinjsko podeželje se lahko v mesecu pohvali s kar dvema laskavima nazivoma. Hlev kmetije Čretnik s Pernovega pri Žalcu je ta teden postal naj hlev po izboru Ljubljanskih mlekarn. Približno mesec nazaj se je naziva inovativni kmet leta razveselil Toni Grobelnik iz sosednje Galicije.

Koncert pihalnega orkestra, sestavljenega iz nekdanjih dijakov celjske glasbene šole, je zaznamoval sinočnjo prireditev v Narodnem domu, posvečeno 30-letnici srednješolskega glasbenega izobraževanja v Celju.

V tem tednu splošnih knjižnic se v njih vrstijo različni dogodki, s katerimi knjižničarji sporočajo uporabnikom, da so to ustanove, ki nudijo ključ do širokih obzorij. Tudi v Osrednji knjižnici Celje so pripravili dogodke za vse generacije.

  Da se vgrajeni kamniti lomljenci, ki so del novozgrajenih kamnitih zložb ob kolesarski povezavi med Podplatom v občini Rogaška Slatina in občino Rogatec, luščijo, je oktobra pri inšpekcijskem pregledu ugotovil Inšpektorat RS za infrastrukturo (IRSI). Inšpektorat sicer ni mogel ugotoviti, ali so vgrajene kamnine skladne z izjavo o njihovih lastnostih, ki jo je predložil izvajalec gradnje. Več informacij o tem, ali je kamniti lomljenec ustrezen za vgradnjo v kamnite zložbe, naj bi dal zunanji nadzor, ki ga je naročila Direkcija RS za infrastrukturo. Slednja je tudi naročnica in investitorka državne kolesarske povezave med obema občinama.  

  »Mediji imamo v tem obdobju izjemno veliko nalogo in odgovornost, da vzdržujemo kakovost vsebin. Le tako bomo upravičili svoje poslanstvo, svoj pomen. Ne smemo se pustiti ›zbanalizirati‹. Ob spoznanju, da en medij ne more pokriti vsega, moramo začeti izbirati svoje bitke.« Tako pravi Gašper Andrinek, ki je konec septembra postal predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS). Novinar Vala 202 in programski direktor Festivala Naprej / Forward opozarja, da je novinarstvo danes v zelo težkem položaju. Meni, da se bodo mediji, če bodo želeli preživeti in obstati, na dolgi rok morali bolj specializirati.  

Steklarna Rogaška bo že drugič v zadnjih treh letih zmanjšala število zaposlenih. Vmes ga je povečala. Leta 2020 je namreč odpustila približno dvesto ljudi, nato je ponovno zaposlovala, zdaj pa naj bi še pred koncem leta delo izgubilo približno 130 ljudi. Število zaposlenih so začeli zmanjševati tudi v preboldski tovarni Odelo, ki je tako kot steklarna v tuji lasti. Delo naj bi izgubilo sto ljudi, vendar sindikat upa, da bo vodstvu z reorganizacijo dela uspelo ohraniti čim več delovnih mest. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg)

Letošnjo jesen je završalo po družbenih omrežjih. Oglasili so se v prvi vrsti planinci, ki so se po vzponu na Golte želeli okrepčati v nedavno zgrajeni novi planinski koči, a so bila njena vrata zaklenjena. Dosedanja najemnica Alenka Vetrih je konec septembra predčasno prekinila pogodbo. Komaj zgrajena koča tako ostaja zaprta. Razlog naj bi bila nesoglasja med Vetrihovo in Planinskim društvom Mozirje.

»Sodelovanje v folklorni skupini je način življenja, saj zahteva redno dvakrattedensko udeležbo na vajah, ob čemer si je treba vzeti še čas za nastope,« pravi Vera Orešnik, ki zadnja leta predseduje Celjski folklorni skupini (CFS). Zato pridobivanje novih članov ni povsem preprosto, a tisti, ki vztrajajo, počnejo to z veliko zavzetostjo. Nocoj ob 19. uri bodo v Celjskem domu združili moči tako sedanji kot nekdanji člani CFS in šestdeset nastopajočih bo zaplesalo v počastitev 50-letnice skupine.

V Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje je od sinoči na ogled razstava likovnih del slikarja, grafika in vedutista Avgusta Friderika Seebacherja, ki se je leta 1887 rodil in deloval v Celju, kjer je leta 1940 tudi umrl. 

Ko sva se nazadnje srečali v zdravilišču v Rimskih Toplicah, je bilo slednje še na poti oživljanja. Ob tokratnem snidenju sva klepetali v sodobno urejenih Rimskih termah. Za obuditev zdravilišča si je Jelka Kapun kot predsednica Krajevne skupnosti Rimske Toplice in kot krajanka vneto prizadevala. Ves čas je opozarjala, da razvoja kraja ne bo brez oživitve zdravilišča. Brez dlake na jeziku in vedno v prvi »bojni« vrsti je bila, ko je šlo za dobrobit kraja in prebivalcev Rimskih Toplic. Ob tem je neizbrisno sled pustila tudi na vzgojno izobraževalnem, humanitarnem in kulturnem področju. Za vse to je bila nagrajena s srebrnim grbom Občine Laško.