Prve baletne korake je naredila pri štirih letih v konjiški glasbeni šoli, pri osmih je začela obiskovati nižjo baletno šolo v Mariboru. Pravi, da je baletne ure najprej doživljala zgolj kot prijetno druženje s sovrstnicami, a je balet postopoma tako vzljubila, da je učenje nadgrajevala v Londonu in zatem eno leto plesala v Sankt Peterburgu. Danes je članica baletnega ansambla SNG Maribor. Čeprav je na začetku baletne kariere, se je izkazala že v nekaj vidnejših vlogah. Številne pohvale je požela kot Urška v baletni predstavi Povodni mož, ki so jo uprizorili na Blejskem jezeru ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

  Fontane, skulpture in kipe smo vrsto let opazovali v parkih, ulicah in na trgih. Zadnja leta je vedno več takšnih elementov uporabljanih za krasitev krožišč. Na Celjskem v zadnjem času poglede med drugim priteguje 12-tonski stekleni zmaj, ki ga je v sredino krožnega krožišča postavila Občina Kozje. Kakšna sporočila želijo pri opremljanju krožišč posredovati lokalne skupnosti? Kako zbirajo zamisli in kako iščejo ustvarjalce? Zakaj rože in grmički na tistih nekaj kvadratnih metrih niso dovolj? Ali skulpture v krožiščih morda nagovorijo več ljudi kot v galeriji?  

Terme Olimia so sporočile, da je požar, ki je izbruhnil v parku Aqualuna okoli 17. ure, pogašen. Zagorelo je v skladišču enega izmed gostinskih lokalov. Zaradi hitrega odziva zaposlenih in gasilcev ni bil v požaru ogrožen ali poškodovan nihče od obiskovalcev ali zaposlenih v omenjeni gospodarski družbi.

Pri žalski fontani piva v soboto ni dišalo le po po pivu, temveč tudi po kebabu. Zakaj? Tamkajšnji znan izdelovalec kebaba Riza je zavihal rokave. S sinom in sodelavci se je odločil, da bo spekel do zdaj največji kebab v Sloveniji. A ne kar tako. Stokilogramskega mesnega lepotca so razrezali v dobrodelni namen. Izkupiček so namenili II. OŠ Žalec za nakup novega šolskega kombija.

Prejšnji konec tedna so velenjski rudarji na tradicionalnem Skoku čez kožo na Mestnem stadionu Velenje medse sprejeli 36 novincev. Čez kožo je ponovno skočila tudi generacija, ki je to prvič storila pred 60 leti. Tudi Anton Kovač iz Grč. Kot pravi upokojeni rudar, mu ni žal za leta, ki jih je preživel v rudniku. Še danes rad obuja spomine na marsikatero prijetno prigodo, a tudi na trdo delo, ki je značilno za rudarski poklic.

Med zadnjimi je priznanja najboljšim inovacijam za leto 2023 podelila Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. Največ sta jih dobili podjetji BSH Hišni aparati in Gorenje, kar ne preseneča, saj imata obe zelo močni razvojni službi, ki zaradi velike konkurence na trgu malih in velikih gospodinjskih aparatov nenehno razvijata nove in inovativne izdelke. Najbolje ocenjene inovacije obeh družb se bodo potegovale tudi za državna priznanja, ki jih bo Gospodarska zbornica Slovenije podelila jeseni.

Tožilstvo je za Sebastiena Abramova, ki je obtožen umora Sare Veber marca 2015, predlagalo 27 let zapora, vključno s predhodno izrečenimi sodbami pa 30-letno enotno zaporno kazen. Celjsko sodišče je predlogu sledilo in mu izreklo 30 let zapora.

Celjsko nakupovalno središče Citycenter je minuli konec tedna gostilo največji mednarodni plesni dogodek Break the floor. Gre za tradicionalni, že 16. dogodek, na katerem so se v breakdanceu v šestih kategorijah pomerili plesalci iz 40 držav sveta.

  Literarna komparativistka, pisateljica, kritičarka in prevajalka Anja Radaljac iz Celja je prejemnica Stritarjeve nagrade, ki jo mladim literarnim kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Nagrado je prejela v sklopu 20. Festivala Pranger, srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, ki so ga organizatorji pred dnevi sklenili v Aninem dvoru v Rogaški Slatini.  

V Celju se je včeraj zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 71-letni kolesar. Ta je vozil iz smeri Lisc proti Partizanski cesti v Celju, ko je pri vožnji po strmem klancu navzdol v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad kolesom in padel.

V Galeriji sodobne umetnosti Celje so sinoči odprli gostujočo razstavo Hommage Tisnikarju. Gre za predstavitev ene osrednjih zbirk Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Na ogled bo do 1. oktobra.

Mlekarna Celeia se je že lani odločila, da bo na strehe svojih proizvodnih hal začela nameščati sončne elektrarne. Računi za porabo električne energije in plina so postali previsoki in samo z varčevalnimi ukrepi jih ni mogla znižati. Lani so se v primerjavi z letom 2021 stroški zvišali za 124 odstotkov. Pred kratkim so v Arji vasi že končali nameščanje prve sončne elektrarne in kot napovedujejo, bodo prihodnje leto postavili še eno. Kot poudarjajo, so se za uvedbo obnovljivih virov energije odločili tudi zato, ker so usmerjeni k naravi in zelenemu poslovanju.

Letos v začetku julija za mozirske planince dan zagotovo nima dovolj ur. Hitijo, da bi lahko še ta mesec pod streho spravili uradno odprtje nove Mozirske koče in tako z njo ujeli še del letošnje planinske sezone. Predsednik planinskega društva Boštjan Goličnik pravi, da je pred njimi še kar nekaj dela, čeprav so levji delež že uspeli postoriti.

Kot otrok se Drago Ferencek, ki je v nedeljo v Petrovčah postal duhovnik, za vero ni zanimal, saj je odraščal v neverni družini. Izučil se je za mesarja in se zaposlil v klavnici, nato je končal srednjo živilsko šolo. Ker mu radovednost ni dala miru, se je vpisal na študij filozofije na ljubljanski fakulteti in uspešno diplomiral, v Zagrebu je nato doštudiral še teologijo. Bil je pevec v black metal skupini. Pri 33 letih se je dal krstiti. V minulem letu je bil v Vojniku posvečen za diakona in bil asigniran v dominikanski samostan Gospe Svete v Petrovčah. Minulo nedeljo je 42-letni Drago Ferencek v Petrovčah prejel zakrament mašniškega posvečenja, novo mašo bo pel v nedeljo, 9. julija, v župnijiLjubljana – Sv. Križ, od koder prihaja.

Dopoldne so se dijaki, ki so minule tedne opravljali poklicno maturo, v svojih šolah seznanili z rezultati, ki so jih dosegli.

Kavč v tako imenovani Čečevi vili na štorski Lipi ima domnevno posebno moč, da bi človek na njem kar zadremal. Zato sva s fotografom med obiskom bralnega kroga pri Kristini Blazinšek raje sedla na stola in opazovala harmonično vzdušje, ki se je v poletnem večeru pletlo med obiskovalkami. »Nikar se ne sezuvajte,« je gostiteljica prijazno omenila še eni ljubiteljici branja, ki je takrat s knjigo v roki prestopila hišni prag. Morda je prav sproščenost domačega okolja zaslužna za to, da srečanje privablja lepo število udeleženk, ki ob izmenjavi mnenj bogatijo svoj pogled na svet.  

Celjski kriminalisti so zaključili s preiskavo primera, ki je lani jeseni odmeval na širšem žalskem območju, ko je okoli 500 ljudi zaradi zdravstvenih težav povezanih s pitjem oporečne vode iz vodnega vira na Žalskem, iskalo zdravniško pomoč.

    »Sem stanovalka doma upokojencev in ko sem spremljala gradnjo oskrbovanih stanovanj sem začela razmišljati, da bi dala vlogo za selitev. Za to sem se odločila, ker lahko še skrbim zase, v domu upokojencev pa se bo sprostila zelo lepa soba za nekoga, ki rabi več pomoči.« Tako je povedala upokojena učiteljica matematike in fizike Lucija Užmah, ena od novih najemnikov 30 oskrbovanih stanovanj, ki jih je Občina Šmarje pri Jelšah namenu predala prvi julijski torek.    

Potem ko so ustanove, ki v Sloveniji že vrsto let izvajajo program Projektno učenje mlajših odraslih (Pum-o), konec aprila ostale brez denarja za njegovo izvedbo, številni mladi pa brez možnosti obiskovanja vsebin, ki jih nudi, je program od 1. julija spet na voljo tudi v Celju.

Da kmetica sodobnega časa ni le mati in gospodinja, temveč mnogo več, dokazujejo v Društvu kmetic Ajda. »V teh letih smo naredile ogromno, bile smo res pridne. Nikoli nismo iskale nesoglasij, nasprotij, ampak smo bile vedno za povezovanje,« pravi predsednica društva Francka Javeršek. Za dolgoletno aktivno delo na področju povezovanja in izobraževanja kmečkih žensk ter ohranjanja tradicije podeželja je sredi junija prejela plaketo Občine Šmarje pri Jelšah.