»Sem stanovalka doma upokojencev in ko sem spremljala gradnjo oskrbovanih stanovanj sem začela razmišljati, da bi dala vlogo za selitev. Za to sem se odločila, ker lahko še skrbim zase, v domu upokojencev pa se bo sprostila zelo lepa soba za nekoga, ki rabi več pomoči.« Tako je povedala upokojena učiteljica matematike in fizike Lucija Užmah, ena od novih najemnikov 30 oskrbovanih stanovanj, ki jih je Občina Šmarje pri Jelšah namenu predala prvi julijski torek.    

Potem ko so ustanove, ki v Sloveniji že vrsto let izvajajo program Projektno učenje mlajših odraslih (Pum-o), konec aprila ostale brez denarja za njegovo izvedbo, številni mladi pa brez možnosti obiskovanja vsebin, ki jih nudi, je program od 1. julija spet na voljo tudi v Celju.

Da kmetica sodobnega časa ni le mati in gospodinja, temveč mnogo več, dokazujejo v Društvu kmetic Ajda. »V teh letih smo naredile ogromno, bile smo res pridne. Nikoli nismo iskale nesoglasij, nasprotij, ampak smo bile vedno za povezovanje,« pravi predsednica društva Francka Javeršek. Za dolgoletno aktivno delo na področju povezovanja in izobraževanja kmečkih žensk ter ohranjanja tradicije podeželja je sredi junija prejela plaketo Občine Šmarje pri Jelšah.  

Sinočnje obilne padavine so spet povzročile številne nevšečnosti. Na Celjskem je bilo po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje največ preglavic na območju Laškega in Žalca. Zaradi plazu, ki se je vsul čez oba tira, pa se je pred železniško postajo Sava iztiril vlak, ki vozi na relaciji Zidani Most-Ljubljana.  

V okviru projekta Digitrajni učitelj se bo v treh letih dodatno usposabljalo 20 tisoč vzgojiteljev, učiteljev in predavateljev po Sloveniji. V Zasavju in na Celjskem bo usposabljanja o finančni pismenosti, za trajnostno ravnanje in digitalno preobrazbo v vzgoji in izobraževanju vodil Šolski center Celje. Projekt je vreden več kot 17 milijonov evrov in ga sofinancirata ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija.

Na območju Upravne enote Žalec ostajata od skupno 786 zadev nerešena dva primera. Zadeva družine Gorjup v občini Žalec je bila v ponovno presojo vrnjena leta 2017 po odločbi ustavnega sodišča. Zagotovo eden v javnosti najbolj odmevnih postopkov je v občini Prebold, kjer je na podlagi denacionalizacijskega postopka velik del nepremičnin pripadel potomcem družine Paulin. Reševanje po več kot tridesetih letih še vedno ni končano. Slednje je zaznamovalo županovanje nekdanjega dolgoletnega župana Vinka Debelaka. V to kislo jabolko je zdaj zagrizel njegov naslednik mag. Marko Repnik.

V teh dneh mineva tri leta, odkar je vodenje Cinkarne Celje prevzel Aleš Skok. Pred njim sta bila v petintridesetih letih na čelu te največje celjske družbe, ki se po uspešnosti tudi v slovenskem merilu uvršča zelo visoko, le dva direktorja oziroma predsednika uprave. Od leta 1985 do 2005 jo je vodil Marjan Prelec, nato do leta 2020 Tomaž Benčina. Z Alešem Skokom smo se pogovarjali o razlogih za odlično poslovanje v letih od 2020 do 2022, o slabšem letošnjem poslovanju, novi strategiji razvoja, ki vključuje tudi širitev proizvodnje in uvajanje novih izdelkov, o dividendah in tudi o tem, ali bo cinkarna ostala samostojno podjetje.

Kilometri po lestvi do cerkvenih stropov, bolečine v vratu in ramah, padec v globino … Zraven pa seznam izjemnih restavratorskih in konservatorskih dosežkov ter dragocenih odkritij kulturnoumetniških spomenikov. To je delček zanimive in bogate ustvarjalne poti Viktorja Povšeta, akademskega slikarja in konservatorja, ki je nedavno praznoval 90. rojstni dan. Ob jubileju so njegovi bližnji in prijatelji pripravili razstavo v Galeriji Kvartirna hiša, ki jo vodi Turistično in kulturno društvo Celje. Na fotografijah so predstavljeni njegovi najbolj odmevni projekti v Celju, ob čemer je mogoče spoznati tudi njegovo slikarsko ustvarjalno plat. A to je le delček njegovega bogatega opusa, saj je delal po vsej Sloveniji in tudi na tujem. Razstava bo na ogled do konca julija. Voden ogled razstave bo še 6. julija ob 17. uri ter 8. in 29. julija ob 10. uri.

Če je bilo na majski seji celjskega mestnega sveta mogoče slišati, da bo 1. julija zaživela Centralka, skupna točka za najem koles, uporabo mestnega avtobusa in plačilo parkiranja, je junijska seja, zadnja pred počitnicami, prinesla spremembo. Ker gre za prvo aplikacijo v Sloveniji, ki na enem mestu združuje vse tri naštete elemente, so se pripravljavci projekta v MOC odločili, da bodo novost najprej preverjali pri manjšem krogu uporabnikov in s tem zagotovili, da bo sistem jeseni, ko bo na voljo vsem, res deloval.

Kristijana Kamenika, ki je bil 25 let eden glavnih osumljencev za brutalni štirikratni umor v Tekačevem, so na Okrožnem sodišču v Celju danes oprostili. Proces iskanja storilca ali storilcev in zapleti ter izločanje ključih dokazov v sojenju Kameniku so pokazali, da bo najverjetneje eden najhujših zločinov v Sloveniji ostal – neraziskan vsaj še nekaj časa. Vroče pa je v ozadju dogajanja, še posebej zato, ker je bila lani vložena zahteva za preiskavo zoper naknadno odkritega domnevnega storilca. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Arhiv Novi tednik)

 »Naša občina je majhna, projektov pa je veliko,« pravi bistriški župan Franjo Debelak. V občini trenutno rastejo nova stanovanja v sklopu Bratuševe domačije, občinska uprava išče vire financiranja za gradnjo nove telovadnice in novega vrtca. Žive so ideje o osvežitvi središča kraja in ureditvi ruševin gradu Kunšperk. Dolgoletna želja lokalne skupnosti je lekarna. Večletna prizadevanja zanjo župan opisuje kot boj z mlini na veter.  

Konec tedna bo v Radečah že sedmi Sonc festival, ki ga je zasnovala domačinka, mednarodno uveljavljena violinistka Tanja Sonc, ki živi in dela v Švici. Tudi letos se bodo v tamkajšnji cerkvi sv. Petra od petka do sobote zvrstili trije koncerti. Gre za festival komorne glasbe, na katerem nastopajo priznani domači in tuji glasbeniki.

Na zadnji seji pred počitnicami so celjski mestni svetniki med drugim sprejeli višjo ceno parkiranja v modri coni. Od 1. avgusta bo za uro parkiranja namesto 90 centov treba odšteti evro, torej dva evra za dve uri, kolikor znaša najdaljši možen čas parkiranja na območju modre cone v Celju.

S 1. julijem bodo v Celju začele veljati novosti in spremembe linij in voznega reda mestnega potniškega prometa Celebus. Med pomembnejšimi novostmi so nova linija do Šmartinskega jezera, kamor bo Celebus vozil ob sobotah, podaljšanje linije 2 do Lopate in sprememba t. i. nakupovalne linije.

Te dni je začelo podjetje Nivo Eko pripravljati vse potrebno za postavitev novega mostu čez Savinjo pri Špici. Gre za glavni gradbeni poseg na celjskem delu kolesarske povezave Celje–Žalec, saj druga večja dela niso predvidena, ker bo pot ostala makadamska. Asfaltirani bodo samo priključni deli, ki se navezujejo na lokalne ceste, vozna in pohodna površina mostu ter drugih brvi.

Včeraj, nekaj minut čez 10. uro, je zagorela stavba v naselju Dobrič, v občini Polzela. Gre za znan turistični objekt, ki mu domačini rečejo »skedenj«, saj ga ga v tem naselju in širše poznajo vsi. Stavba je bila namenjena porokam in večjim srečanjem. Požar je stavbo popolnoma uničil, škoda bo izjemno visoka, pravijo na policiji. Dodajajo pa, da prvi podatki kažejo, da je tuja krivda za nastanek požara izključena. (SŠol, Foto: PGD Ločica ob Savinji)

Če bo za vedno tako, se bo dokončno izkazalo čez nekaj mesecev. A kot je na zadnji žalski občinski seji izpostavil direktor Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec mag. Janez Primožič, so na dobri poti, da se po tem delu žalske občine res ne bo razširjal neprijetni vonj. Od marca do danes, odkar v Mlekarni Celeia deluje nov sistem predčiščenja odpadnih voda, s smradom ni bilo več težav.  

»Velike betonske stene so grde, vsaj kar se mene tiče.« Tako pravi vsestranski umetnik Žiga Hriberšek. »Če je mogoče kaj lepega narediti ali kaj popestriti, sem takoj zraven.« Zato trenutno slika po betonski steni v Latkovi vasi. Nastaja poslikava z motivom hmeljarstva, izbira je bila preprosta, saj so v neposredni bližini slike še vedno hmeljišča. Žiga Hriberšek je sicer akademski slikar, ki se loti tudi ilustracij in oblikovanja. 

Na Konjiškem je veliko ljubiteljev letalstva, kar nekaj jih je svoj konjiček nadgradilo v poklic pilota. Eden od njih je Branko Ravnak, upokojeni kapetan airbusa A 320. Čeprav ga je službovanje v Adrii vodilo povsod po svetu, je ostal zvest domačemu kraju, kjer je pomagal pri ureditvi Letališča Slovenske Konjice. Na njem letno zabeležijo približno 3 tisoč vzletov oziroma pristankov športnih letal, je sedež več podjetij, ki so povezana z letalstvom, ter Slovenske aeronavtične akademije, v kateri se usposabljajo piloti iz vsega sveta. Jeseni bodo začeli izobraževati pilote s Tajske.  

Potem ko je bila maja na Krekovem trgu, blizu spomenika Alme M. Karlin (1889–1950), odprta razstava, ki bo še do konca avgusta predstavljala doslej manj znana dejstva o tej svetovni popotnici, pisateljici in pesnici iz Celja, je pred kratkim pri Celjski Mohorjevi družbi izšel še slovenski prevod njenih treh popotnih dnevnikov. Ti so bili osnova za razstavo, hkrati pa so poznavalcem in ljubiteljem Alminega dela razkrili cel kup novih spoznanj. Med drugim tudi dejstvo, da ni prepotovala le sveta, pač pa je v tridesetih letih prejšnjega stoletja prehodila tudi skoraj vso Slovenijo, ob tem skrbno beležila prigode, jim dodala fotografije, razglednice in svoje risbe.