Ira Zorko na Vranskem obnavlja dvorec Podgrad, v katerem so do druge svetovne vojne živeli njegovi predniki. »Njegova obnova napreduje zelo počasi. Zdaj ko so stavbe pokrite in temelji ter zidovi obnovljeni, je vsak dan, ki ga preživim na posestvu, nekaj posebnega. Predvsem zaradi narave, nenavadnih dogodkov in ljudi, ki jih tam srečujem,« pravi arhitekt in urbanist. Lokalna skupnost je prepoznala njegova prizadevanja na področju ohranjanja kulturne dediščine, zato je eden od letošnjih dobitnikov priznanj Občine Vransko. Velja za enega večjih poznavalcev naravne gradnje pri nas, za svoje strokovno delo je prejel že več priznanj, med drugim študentsko Plečnikovo nagrado.

Medtem ko je bilo prejšnjo soboto na Titovem trgu v Velenju mogoče čutiti pravi spomladanski sejemski vrvež, so velenjski gledališčniki v bližnji mali dvorani kulturnega doma najmlajše občinstvo popeljali v svet slovenskih pravljičnih junakov. Člani Gledališča Velenje so poskrbeli za premierno uprizoritev otroške gledališke predstave Pekarna Mišmaš in z njo navdušili občinstvo, ki so ga na koncu v preddverju pričakali slastni rogljički. Čigavi? Mišmaševi, seveda.

Ob 79-letnici strmoglavljenja ameriškega bombnika B-17 je bila danes v Andražu nad Polzelo že deseta spominska slovesnost dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva. Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Izpostavila je, da dogodek pomaga prepoznati pomen Slovenije v mednarodnih odnosih.

Vodenje Občine Vransko so občani na zadnjih lokalnih volitvah zaupali Nataši Juhart. Občinske vsebine ji niso bile tuje. Pred tem je že bila občinska svetnica in podžupanja. A kot pravi, kljub vsemu vsak dan znova odkriva nove razsežnosti županovanja. Izzivi, s katerimi se srečuje, jo veselijo. Morda tudi zato, ker rada dela z ljudmi. Z njimi je bila obkrožena že kot medicinska sestra. Vsako priložnost za stik z njimi izkoristi tudi kot županja. Še najbolj nenavadno ji je bilo priti v službo in ne obleči delovnih oblačil, česar je bila pred tem navajena 28 let.

Celjski policisti so izvedli triurni poostren nadzor nad vožnjo voznikov tovornih vozil in voznikov avtobusov. Še posebej izstopata dva primera kršenja predpisov. (SŠol, Foto: PUC)  

V Radobljah v občini Laško je včeraj nekaj pred 16. uro zdrsnil zemeljski plaz. Sprožil se je na območju, ki je bilo v preteklosti že sanirano, in je ponovno poškodoval stanovanjsko hišo.

V finalu AMZS izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije 2023, ki je danes potekalo v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, sta največ znanja in veščin pokazala Ljubljančanka Ana Menegalija in Matic Tovornik iz Planine pri Sevnici. Najboljša za volanom se bosta eno leto vozila vsak s svojo Fordovo pumo, skupaj z drugimi finalistkami in finalisti pa sta postala mlada AMZS ambasadorja varne vožnje. Oktobra bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo v Avstriji. (SŠol, foto: AMZS)

V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo ob 18. uri odprli novo občasno razstavo z naslovom Stran pa ne bomo metal'. Njena avtorja sta Sebastjan Weber in Urška Repar, oblikovala jo je Janja Vogrin. Na ogled bo do kulturnega praznika prihodnje leto.

»Včasih je še bolje kot v avtu. Sediš višje, avtobus je zelo udoben, vse je vzmeteno, vse se ziblje. Še razgled imaš.« Tako pravi Velenjčanka Alenka Mežnar, voznica avtobusa pri podjetju Nomago. Največ možnosti, da jo srečamo, imamo na linijah velenjskega mestnega prometa ali na kateri redni medkrajevni liniji proti Slovenj Gradcu ali Celju. Je edina ženska v velenjski poslovni enoti, kjer je zaposlena že 17 let.

Do konca avgusta bo na Krekovem trgu na ogled zanimiva razstava o doslej manj znani dejavnosti celjske popotnice, pisateljice in pesnice Alme M. Karlin. Ta ni prepotovala le sveta, pač pa je v tridesetih letih prejšnjega stoletja prehodila tudi skoraj vso Slovenijo. Svoje vtise in risbe je zbrala v popotnih dnevnikih, ki so bili osnova omenjene razstave.

  V Šolskem centru Šentjur (ŠCŠ), kjer dijake in študente izobražujejo za poklice s področja prehranske verige, je bil obnove deležen dijaški dom. V zadnjem času, ko beležijo izjemno zanimanje za vpis v program mehanik kmetijskih in delovnih strojev, so zelo dobrodošle obnovljene delavnice za praktični pouk. Dolgoletna težava je izvajanje športne vzgoje, saj center nima svoje telovadnice. Zato upa na uspešno pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta.  

  Na dan Evrope oziroma nekdanji dan zmage so najmlajši iz vrtcev ter učenci in dijaki šol ponovno prinesli razigranost in barvitost na celjski Glavni trg. S svojimi stojnicami in z glasbeno-plesnimi točkami so pričarali vso raznolikost držav in narodov Evrope.  

Ivo Umek je zgovoren in družaben človek, ki mu ne zmanjka zanimivih spominov in anekdot. Zato je tudi njegov krog prijateljev širok. Srečanja in praznovanja običajno popestri z igranjem na klavir, če je ta pri roki. Verjetno tudi zato rad prihaja v celjski lokal Pri lažnivi priči, kjer to lahko naredi. Tudi pred najinim pogovorom se ni izneveril tradiciji in zaslišala se je melodija znane zimzelene skladbe Ne prižigaj luči v temi. Na vprašanje, kaj bo storil z denarjem, ki ga je nedavno prejel ob podelitvi celjskega zlatega grba, odgovori, da bo večji del namenil fundaciji Barbare Celjske. Istoimenski rotary klub, katerega ustanovni član je, namreč podeljuje iz tega sklada štipendije posebej nadarjenim mladim. »Nekaj denarja sem že in ga še bom porabil za pogostitve prijateljev,« prizna.

  Da bi Štore, če tam ne bi bila vzpostavljena železarna, imele povsem drugačno podobo, kot jo imajo danes, je eno od sporočil razstave, ki jo je Zgodovinski arhiv Celje pripravil na podlagi dokumentov, ki so shranjeni v njegovih zbirkah. Železarna je namreč podpirala gradnjo stanovanj, kulturnega doma, prispevala je za delovanje številnih društev. V Štorah so nekoč imeli svoj kino, svojo vlečnico in celo mrtvašnico.  

  Zakaj ne bi pomagal, če lahko? Tako razmišlja Šentjurčan Simon Jecl, ki je doslej organiziral dve dražbi predmetov vrhunskih športnikov. Izkupiček prve dražbe je Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur namenila več družinam v stiski. 7.500 evrov donacij, ki so jih ljudje prispevali na zadnji dražbi, bo pripomoglo, da bosta primeren dom dobila deček in njegova mama, ki živita v težkih razmerah v občini Dobje.  

Po družbenih omrežjih se te dni širi opozorilo pred letaki, ki naj bi jih našli v Zrečah. Na njih naj bi bila QR koda, ki naj bi bila del nevarne ameriške igre, razširjene med mladimi že pred leti. (SŠol)

  Manjši dogodki in nove turistične zgodbe bodo svoj prostor lahko dobili v obnovljenih kletnih prostorih na Ulici skladateljev Ipavcev 26-27 v šentjurskem zgornjem trgu. Ureditev prostorov, ki izvirajo iz leta 1760 in so tik ob občinski protokolarni stavbi – Ipavčevi hiši, je bila precejšen gradbeni zalogaj.