Šentjurski policisti so konec lanskega leta obravnavali povzročitev splošne nevarnosti, ko je takrat še neznani storilec v Šentjurju iz avtomobila ustrelil v okno stanovanjske hiše. V prostoru, kamor je ustrelil, je bilo takrat več oseb, med njimi dva otroka, stara dve in sedem let. Storilca so zdaj ujeli. (SŠol, foto: PUC)

Čeprav sva se srečali prvič, sva se po pogovoru objeli. Nekaj sončnega in pomirjujoča je v Katji Škof Žavcer, ženi in mami treh sinov, ki kot inženirka informatike že več kot dve desetletji uspešno deluje v informacijsko-komunikacijski industriji. Izobrazbo je pridobila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, trenutno vodi oddelek za zagotavljanje kakovosti v podjetju Comtrade Gaming, vodilnem dobavitelju programske opreme in tehnologije za igralniško industrijo. V njeni ekipi je več kot 50 inženirjev. »Dober vodja vodi z močjo ljubezni, ne z ljubeznijo do moči,« poudarja Konjičanka. »Če ne bi bila inženirka, bi imela plesno šolo in bi plesala skozi življenje.«

Zbirateljsko društvo Rogaška Slatina je prvi februarski petek v tamkajšnji knjižnici predstavilo knjigo Od vode do kristala. Med knjižnimi platnicami je zbranih 508 razglednic in starih fotografij s komentarji, ki osvetljujejo zgodovino tega zdraviliškega mesta. Za to knjižni delo je zaslužen zbiratelj Marko Karlin, ki hrani verjetno največjo zbirko razglednic Rogaške Slatine, njegovega rojstnega kraja.  

»Najemniki koče na Kopitniku se poslavljajo. Čeprav smo bili vsi zelo zadovoljni, se v življenju pojavijo novi izzivi. Zahvaljujemo se Sebastijanu, Tjaši, Danici in Slavku za čudovito gospodarjenje na naši koči in jim želimo uspešno delo še naprej,« je Planinsko društvo (PD) Rimske Toplice pred dnevi sporočilo na družbenem omrežju. Presenečenje ob novici je toliko večje, ker sta oskrbnika Sebastijan Salmič in Tjaša Vodeb vse od prevzema koče pred slabima dvema letoma poudarjala, da sta na Kopitniku začela uresničevati svoje sanje. Planinsko društvo je medtem že objavilo razpis za najem koče.

Svetnica občinskega sveta Občine Dobje Natalija Plemenitaš Fuchs dvomi, da je občina naredila vse potrebne korake, da bi na mestu nekdanje stare šole do sredine leta 2026 zrasla enota doma starejših. Decembra je občino prosila za sestanek, ki bi se ga udeležili vodstvo doma in občine ter občinski svetniki. Ker s svojo pobudo bi bila uspešna, je še s tremi občinskimi svetniki dala zahtevo za sklic izredne seje. Župan Franc Leskovšek pravi, da v občini ni nobenega izrednega dogodka, zato je za ta petek sklical redno sejo. Dom starejših Šentjur je včeraj objavil naročilo za izbor izvajalca del. Župan verjame, da je dom še vedno možno zgraditi pravočasno, če bo le kdo pripravljen dela opraviti za razpoložljiva sredstva.  

Lanskega avgusta je v samostan nad Celjem prišel brat Jožko Smukavec. Vikar, ekonom bratstva, duhovni pomočnik. Deluje v samostanu sv. Cecilije. Priznamo, da so nas popolnoma omrežile njegova odkritost, neposrednost in izjemna iskrenost. »Sem nemirnega duha,« pravi. Ni možnosti, da z njim človek ne bi takoj navezal pristnega stika. Kot bi se pogovarjal z nekom, ki te vidi takšnega, kot si. Pred njim ne moreš hliniti. Z vsako besedo zadene bistvo, z vsakim nasmehom da človeku del sebe. Malo je takšnih ljudi. V duhovniški obleki ali civilni. Je obraz vere, ne religije. Vera je globlji stik z Bogom in to mu pomeni največ. Njegova energija in predvsem njegova poklicanost znata odnos ljudi do vere spremeniti na bolje. A ne le odnosa do vere, ampak do življenja nasploh. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg)

V Šaleški dolini se zadnja leta zaradi napovedanega predčasnega zaprtja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj pogosto govori o pravičnem prehodu – družbenem procesu, ki se nanaša na prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo na način, ki naj bi bil pravičen in vključujoč za vse. In kaj so v lokalni skupnosti doslej naredili v tej smeri? Od leta 2022 v okviru Razvojne agencija Saša deluje Center za pravični prehod (CPP) savinjsko-šaleške regije, ki kot glavna informacijska točka poleg obveščanja zagotavlja mentorstva, organizira usposabljanja ter nudi pomoč pri prijavi na razpise. V iskanje razvojnih rešitev Šaleške doline vključujejo tudi mlade.

Tudi pravosodni policisti, zaposleni v celjskem zaporu, so se danes odločili za protest. S tem želijo opozoriti na izredno slabe delovne pogoje in nizke plače. Pravosodni policisti izvajajo izjemno zahtevno delo, saj ne gre le za spremstvo zaprtih oseb in priprtih oseb na sodne obravnave, ampak so ves čas izpostavljeni varnostnim tveganjem znotraj zapora. V Celju je zaprtih kar nekaj vidnejših obsojencev, kar pomeni, da obstaja zelo visoko varnostno tveganje za zaposlene ves čas. (Simona Šolinič, foto: Andraž Purg)

Nogometaši Celja imajo zgodovinsko priložnost za uvrstitev v osmino finala konferenčne lige. Apoel je devetindvajsetkratni prvak Cipra, a je njegovo stanje trenutno kritično, kar bi četa trenerja Alberta Riere morala izkoristiti že na domači tekmi. Toda popotnica celjskega moštva iz 1. slovenske lige je zelo slaba.

Za jutri je na Okrožnem sodišču v Celju razpisan predobravnavni narok za Daniela Borojevića. Javnost bi v vseh teh letih pozabila to ime, če ne bi bila za njim razpisana mednarodna tiralica. Decembra pa so Borojevića izsledili na Nizozemskem in ga pripeljali v Celje. Je eden od roparjev nekdanje Krekove banke v Prešernovi ulici v Celju. Rop se je zgodil leta 2002 in je veljal za enega največjih ropov v Sloveniji. Medtem ko je sodišče dve leti zatem izreklo kazen trem njegovim sostorilcem, je Borojević že na dan ropa pobegnil s 130 tisoč evri, preračuno iz takratnih tolarjev. (SŠol, foto: Pixabay)   

Celjska občina je v minulih dneh začela z nadgradnjo semaforjev z zvočno signalizacijo na Mariborski cesti, s čimer želi izboljšati pogoje za varnejše gibanje slepih in slabovidnih kot udeležencev v prometu. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: MOC)

Občina Tabor in Pokrajinski muzej Celje sta v sodelovanju s Pošto Slovenije konec januarja v Domu krajanov Tabor slovesno predstavila priložnostno poštno znamko Veronika Deseniška. Ta spada v serijo znamk Znamenite osebnosti. Na pogodbeni pošti Tabor je do tega petka na voljo tudi žig prvega dne.

Celjski svetniki so danes med drugim potrdili predlog trinajstih nominirancev za letošnje celjske grbe, potrdili so tudi spremembe odloka o določitvi volilnih enot za volitve v mestni svet in za župana. Mestni svet se je seznanil tudi s poročili o lanskoletnem delu Nadzornega odbora Mestne občine Celje (MOC), Civilne zaščite in Gasilske zveze Celje. V sklopu obravnave kadrovskih zadev pa so svetniki potrdili predloge imenovanj predstavnikov občine v svete nekaterih javnih zavodov. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: MOC)

Letošnja sejemska sezona v Celju se bo začela 7. marca s Sejmom zaposlitvenih priložnosti in festivalom izobraževanja, ki bo na celjskem sejmišču ponovno po dvanajstih letih. V družbi Celjski sejem bodo letos pripravili več že uveljavljenih tradicionalnih sejemskih dogodkov, največji med njimi bo Mednarodni industrijski sejem, ki velja za najpomembnejši tovrstni sejem v jugovzhodni Evropi. Prvič bodo gostili tudi Sidec – mednarodni obrambni sejem in konferenco. Ali bo po letu premora v Celju ponovno sejem Sloverotika, bo dokončno znano maja.

V petek, 7. februarja 2025, je predstavnik elektro podjetja obvestil policiste Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, da je  zaznal, da je bil na eni od stanovanjskih hiš na šmarskem območju opravljen nepooblaščen poseg v elektro omarico.

Celjanka Marija Deželak živi na Lopati v svoji hiši v sklopu domačije skupaj s hčerino družino. Nekdaj so se ukvarjali tudi s kmetijsko dejavnostjo, z vzrejo perutnine in jajc, kar so kasneje opustili. »Še vedno smo samooskrbni glede pridelave domače zelenjave,« pravi dobrovoljna Deželakova. Upokojitev pred desetimi leti ji je vsekakor prinesla več časa za vse tisto, za kar ji ga je prej primanjkovalo, zlasti za branje, pisanje zgodb, člankov in reportaž, enako tudi za vključitev v prostočasne dejavnosti v okviru različnih društev in skupin.

Celjski prometni policisti so sinoči na avtocesti izven naselja Lopata ustavili in kontrolirali voznika osebnega vozila s priklopnim vozilom. Šlo je za državljana Romunije, ki je kršil pravila in bil zato tudi kaznovan. (SŠol, foto: PUC)

Pokopališka in pogrebna dejavnost v Celju naj bi bila z marcem razdeljena med javno podjetje in koncesionarja. Znano je, da bo po novem Javno podjetje Zelenice oddajalo grobove in mrliško vežico v najem ter izvajalo vzdrževanje in naložbe na pokopališčih v Celju in na Teharjah. Pogrebe pa bo izvajalo odslej podjetje Ropotar kot podizvajalec, ne kot koncesionar. Po več kot tridesetih letih za pogrebe v Celju kot koncesionar ne bo več skrbelo podjetje Veking. Bo pa Veking pogrebno dejavnost ohranil, kar pomeni, da bo stranka lahko uredila vse postopke – do prevoza pokojnika v mrliško vežico – še vedno tam. Za sam pogreb od mrliške vežice do groba pa bo poskrbelo podjetje Ropotar. Lahko pa bo stranka uredila tudi vse kar v mrliški vežici, kjer bodo imele Zelenice tudi sprejemno pisarno. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)  

V središču Celja od leta 2008 deluje Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj (Zavod ZRI). Po besedah direktorice zavoda Alenke Vodončnik omenjeni zavod ponuja izobraževanja, ki jih na trgu primanjkuje, v zadnjem času se usmerja predvsem na področja spodbujanja digitalne, zdravstvene in finančne pismenosti. Ker zavod sam zagotavlja vire financiranja, so izobraževanja za uporabnike brezplačna.  

»Povabljeni smo bili v Vatikan. Šli smo z negotovostjo, saj nihče ni vedel, kako poteka protokol, kaj vse nas čaka … Vedeli smo samo, da nam bo papež podelil ta naziv. A ko vstopiš v baziliko sv. Petra, osupneš nad vso veličino ne le same stavbe, ampak tudi celotnega protokola, ki tam velja, in nad obredom,« je še vedno polna nepozabnih vtisov Petra Kolšek iz Laškega, eno izmed treh deklet iz celjske škofije, ki jim je papež Frančišek na letošnjo nedeljo Božje besede (26. januarja) podelil službo bralca oziroma lektorata. Ob Kolškovi so službo lektorata pri slovesnem bogoslužju v vatikanski baziliki sv. Petra prejeli še Bernardka Radej in Darja Ferenčak iz celjske škofije ter Nejc Breznik iz ljubljanske in Simon Brezovnik iz mariborske nadškofije.