Občina Šentjur bo na mestu starega župnijskega gospodarskega poslopja v bližini Župnijske cerkve sv. Jurija zgradila novo stavbo, namenjeno turističnim vsebinam. Za naložbo, vredno skoraj 840 tisoč evrov, je na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila 350 tisoč evrov sofinanciranja. Na Planini pri Sevnici pa pričakujejo nov gasilski dom. Denar za naložbo bodo prispevali tamkajšnje gasilsko društvo, občina ter sponzorji in donatorji.  

Domovi za starejše v Celju, Laškem, Šentjurju in okolici kljub pomanjkanju zaposlenih zaenkrat še ohranjajo število postelj za stanovalce. Četudi imajo zapolnjena vsa delovna mesta, so kadrovski normativi zastareli in je za vse delo, ki ga je treba opraviti, na voljo premalo rok, pravijo direktorji domov. Njihovi konkretni predlogi, kako izboljšati razmere, da bi lažje obdržali zaposlene in privabili nove, ostajajo brez odziva. Delavce pri drugih delodajalcih pritegnejo ugodnejši delovni čas in višje plače.  

V javnosti so pogoste razprave o tem, koliko traktorjev potrebuje neka kmetija in kakšni morajo biti. Primož Pevec, ki se v Slatini pri Ponikvi ukvarja s prirejo mleka in z vzrejo plemenskih živali, poudarja, da ima najpomembnejše delovne naprave v hlevu – namenjene so molži krav in pripravi krme. Ker imajo kmetije danes v primerjavi s preteklimi obdobji vedno več površin in živali, za delo pa skrbi vedno manj parov rok, potrebujejo še druge stroje. Pri nekaterih opravilih kmetje drug drugemu pomagajo, za nekatera opravila nudijo ali najamejo strojne usluge. Pri tem je po besedah sogovornika na prvem mestu zanesljivost. »Vsak kmet zase želi, da so opravila končana v najbolj primernem času, da ima na primer krmo pod streho pred dežjem. Pošteno je, da to miselnost spoštuješ tudi, če storitve izvajaš drugim.«  

Gic Gradnje z enim končanim in enim začetim projektom potrjujejo, da sodijo med najbolj napredna gradbena podjetja v Sloveniji. Minuli petek so v industrijski coni Negonje odprle eno najbolj sodobnih betonarn pri nas, konec aprila so v Rogaški Slatini položile temeljni kamen za Mednarodni center trajnostne gradnje. Gre za inovacijsko-razvojni laboratorij in demonstracijski center trajnostne gradnje, s katerim želijo prispevali h krepitvi celotne gradbene dejavnosti v Sloveniji in tudi širši regiji.  

Je prepoznavna sodobna ilustratorka, znana predvsem po številnih likovnih stvaritvah za otroke. Mlade bralce nagovarja s prisrčnimi in preprostimi motivi. Ilustrirala je več kot 80 knjižnih del, s svojimi ilustracijami se je predstavila na več kot 20 samostojnih in številnih skupinskih razstavah, trikrat se je udeležila slovenskega bienala ilustracije. To je le nekaj razlogov, da je Mestna občina Velenje Urški Stropnik Šonc podelila naziv kulturne ambasadorke. Mama treh fantov je po izobrazbi likovna pedagoginja, ki se s sabo najraje pogovori med tekom v gozdu. Je topla sogovornica, a tudi igriva, kot njene ilustracije.

Pred 170 leti so v Laškem odkrili edinstveno termalno vodo. S tem se je začela pisati zgodba o laškem zdravilišču. Obletnico so v Laškem obeležili z razstavo, ki bo v Muzeju Laško na ogled do konca maja, nato se bo v poletnih mesecih preselila na prosto, k Thermani Laško.  

Občina Rogaška Slatina je sporočila, da je bil minuli četrtek uspešno opravljen tehnični pregled 106 metrov visokega Razglednega stolpa Kristal. Gradnjo najvišje stavbe v državi so spremljale zamude in podražitve, njeno odprtje pa občina napoveduje za četrtek, 23. maj, ob 17. uri.  

V naših krajih še vedno odmeva množičen pretep na sobotni prireditvi Majsko Vitanje, v katerega so bili vpleteni varnostniki, redarji in obiskovalci. S posnetkov, ki krožijo po družbenih omrežjih, je vidno, kako so predstavniki varovanja pretepali obiskovalce, poleg fizične sile so uporabili tudi solzivec. Več ljudi je poiskalo zdravniško pomoč. Kot je vidno na posnetku, je eden od očividcev ogorčeno vpil: »Ste vi redarji, al' kaj ste?« Policija informacije o okoliščinah dogodka še zbira, med drugim preiskuje, ali so predstavniki varnostnih služb ravnali neprimerno in prekoračili svoja pooblastila. V podjetju Hit Events, ki je bilo zadolženo, da na prireditvi zagotovi varovanje, je glede pojasnil zelo skopo.

Celjsko okrožno sodišče je 16. aprila objavilo sklep o končanju stečajnega postopka v Atriju, ki je bil nekoč eno največjih podjetij v regiji na področju upravljanja stanovanj. S tem se zgodba o propadu podjetja in razlogih za propad še ne končuje. Prihodnji mesec naj bi se namreč začelo sojenje nekdanjemu direktorju Radovanu Cinku in računovodkinji Damjani Šumlak. Obtožnica jima očita, da sta od konca leta 2005 do sredine leta 2017 storila več kaznivih dejanj, s katerimi naj bi etažne lastnike stanovanj ogoljufala za več kot 3,2 milijona evrov. Upniki so v stečaju Atrija prijavili za 6,9 milijona evrov terjatev, stečajni upraviteljici Katji Lušina je s kupnino od prodaje premoženja uspelo poplačati le tretjino dolgov. Največ denarja so dobile banke, ki so svoje terjatve imele zavarovane.

Ste vedeli, da je brusilnica kristalnega stekla Dekor v Kozjem v 80. letih prejšnjega stoletja zaposlovala 260 ljudi? In da so pod njenim okriljem nastajali tudi številna protokolarna darila in izdelki za prelomne športne ter poslovne dogodke? Na zanimivo steklarsko preteklost v občini in širše bo do začetka junija opozarjala panojska razstava z naslovom Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes. Razstava je na ogled pri krožišču ob Osnovni šoli Kozje.  

Celjani so izgubili še eno legendarno prodajalno v središču mesta. Mercator je zaprl svojo živilsko trgovino Rio v Prešernovi ulici. Od ponedeljka, 6. maja, je ni več.

Zgodovinski arhiv Celje trenutno hrani več kot 9 kilometrov arhivskega gradiva, ki je razporejeno v 1.765 fondov in zbirk. Na njegovih policah najdemo raznovrstne listine, rokopise, načrte, zemljevide, fotografije, razglednice, posnetke in tudi drugo arhivsko gradivo. Ne čudi torej, da mu lahko rečemo kar Hiša pisanih spominov, ki v sebi skriva in razkriva mnogo več, kot se zdi na prvi pogled.

Nov otočen peron z nadstrešnico ter urbano in informacijsko opremo, obnovljeni postajni tiri in nov podhod za pešce in kolesarje. To je nekaj bistvenih izboljšav, zaradi katerih obnovljena šentjurska železniška postaja omogoča varnejši in bolj prijeten dostop potnikom, ki se odločijo za potovanje z vlakom. Šele ko bo končan celoten sklop obnovitvenih del na železniški infrastrukturi po vsej državi, lahko ljudje pričakujejo tudi krajše potovalne čase. Želja pristojnega ministrstva je, da bi vlak med Mariborom in Ljubljano potnike pripeljal v 55 minutah.  

Umetniška dela Celjanke Mojce Senegačnik kličejo po vprašanjih in razpravah. Akademska slikarka, znana tudi pod vzdevkom MamaF, skozi svoja dela izraža vse, kar v nekem trenutku čuti. Zanimajo jo odnosi, mesto posameznika v družbi, položaj in opolnomočenje žensk ter vrednotenje dela, kamor spada tudi umetnost. Rada se poigrava z mešanimi likovnimi tehnikami, njena dela obračajo številne poglede in odpirajo vprašanja. To je tudi njen cilj. Želi si, da bi vsi bili bolj radovedni in kritični.

Roman Kramer je letošnji prejemnik Zlatega grba Mestne občine Celje. Prejel ga je za svoj doprinos k protipoplavni zaščiti Celja, čeprav brez njegovih idej ne bi bilo niti prenove Starega gradu, niti mestno jedro danes ne bi bilo urejeno tako, kot je, če Kramer tudi pri tem projektu ne bi podal svojih idej. Leta 1982 je diplomiral iz primerjave različic za izgradnjo čistilne naprave Celje, ki jo je kot vodja projekta kasneje tudi uresničil. Z njim smo se pogovarjali ravno na območju čistilne naprave, kjer danes dela. Kot sogovornik je brez dlake na jeziku, svoje kritično mnenje jasno izrazi, ima pa kup idej, ki bi se jih v Celju dalo še uresničiti. Toda avgusta odhaja v pokoj. Mnogi pravijo, da je škoda, da se bo upokojil človek, ki bi za Celje lahko storil še veliko. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Na strehi Hipermarketa Mercator centra Celje je v sredo požar uničil več kot 50 sončnih kolektorjev. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na eni od sončnih celic. Zaradi gašenja požara je več škode nastalo v trgovinah v objektu, so sporočili s Policijske uprave Celje.

Ko je bila v začetku aprila in po primeru streljanja v šoli na Finskem na enem od spletnih portalov objavljena grožnja o streljanju tudi v šolah v Sloveniji, je v javnosti završalo. Policija je takrat opozorila šole na večjo previdnost, starši in učenci ter dijaki so se prestrašili. K sreči se scenarij ni zgodil. Na ministrstvu za šolstvo vseeno pravijo, da bo treba osvežiti protokole ravnanja v takšnih situacijah, na ministrstvu za notranje zadeve pa bodo uvedli poseben semafor. Preverili smo, kaj to pomeni in kako so šole na Celjskem pripravljene, če bi do takšne grožnje ponovno prišlo. V bistvu do njih prihaja, a šole in policija so zdaj še toliko bolj previdne z obveščanjem, saj ustvarjanje povečanega strahu ni dobro ne samo za dijake in učence, temveč tudi za zaposlene in starše otrok. A ne le to. Več govora o tem dokazano vodi tudi v več takšnih primerov groženj. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

V skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji Novi tednik objavlja PRAVILA ZA IZRABO časopisnega prostora v Novem tedniku MED VOLILNO KAMPANJO ZA VOLITVE POSLANCEV IZ SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT 2024