Njena zbirka Prešernovih poezij, knjig o tem veličastnem slovenskem pesniku, predmetov, ki so vezani nanj, slik, revij je izjemna. Zbirka si zasluži prostor, kjer bi bila na ogled vsem. Celje se, razen lastnice zbirke, odvetnice in mediatorke Alenke Pečnik, zaenkrat še ne zaveda, kaj ima. In to v svojem središču. Ima skoraj največjo zbirko o Francetu Prešernu v Sloveniji. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

29. januarja 2023 so celjske policiste iz bencinskega servisa v Celju obvestili o ropu.  

Tudi po Spodnji Savinjski dolini se v dneh pred kultnim praznikom vrstijo proslave. V Žalcu so se največjemu slovenskemu pesniku in slovenski kulturi poklonili v ponedeljek zvečer v domu II. slovenskega tabora. Slavnostni govornik je bil Gregor Deleja, celjski kulturnik in ustanovitelj Hiše kulture Celje. V kulturnem programu sta nastopila Trio Firšt in pevka Lara Oset.

  S stoječim aplavzom se je občinstvo nocoj v Narodnem domu poklonilo plesalki, koreografinji in plesni pedagoginji Gordani Stefanović – Erjavec, ki je na celjski prireditvi v počastitev kulturnega praznika prejela priznanje za svoje življenjsko delo, več kot štiri desetletja ustvarjalnosti in dela z mladimi.  

Kulturni praznik bodo v Celju počastili nocoj, ko bo v Narodnem domu ob 19.30 osrednja proslava s podelitvijo priznanj celjske zvezde za najvidnejše dosežke na področju kulture. Veliko pa se bo dogajalo tudi na sam praznični dan.

Celjski policisti so prijeli moškega, ki je v petek v jutranjih urah pred enim od vhodov v stavbo celjskih zaporov nastavil sumljiv predmet. (SŠol, Foto: SHERPA)  

Če bi stare hiše znale govoriti, bi nam lahko povedale številne zanimive zgodbe o svojih stanovalcih, včasih vesele, drugič žalostne in tudi tragične … Ker tega ne znajo, je dobro, da za ohranjanje spominov skrbijo tisti, ki v njih živijo in tako negujejo dediščino svojih prednikov. Med njimi je Celjanka Ksenija Mak Hönigmann, potomka nekdanje znane trgovske družine v mestu. Skrbno hrani številne dokumente in fotografije, ki pričajo o zanimivi in hkrati tragični usodi njenih nekoč pomembnih prednikov, ki so živeli in delali v hiši v današnji Prešernovi ulici 13. Stari Celjani še vedno vedo, da so pred drugo svetovno vojno tja hodili kupovat »špecerijo«, saj je bila v pritličju hiše trgovina, zgoraj pa je stanovala lastnikova družina. Decembra lani je Ksenija z možem Damjanom v pritličju odprla novo trgovino s kolesi in se s ponudbo sicer nekoliko izneverila družinski tradiciji, a je prevladala njena želja po delu v trgovini, po stiku s kupci in po tem, da bi nekako nadaljevala tam, kjer so morali nehati njeni predniki.

82-letni Lazar Prodanović živi v garsonjeri na Hudinji. V najem jo je dobil pred 30 leti, ko je še bil zaposlen v Cinkarni Celje, kjer je delal kot kemijski inženir. Vitalen gospod, ki zadnja leta rad fotografira in zase pravi, da je svetovljan, saj je prepotoval ves svet, bo verjetno moral kmalu iz stanovanja. »To je šok, ki bistveno vpliva na moje zdravje. Želijo, da bi me kap in da ne bi imeli več težav,« je dejal, ko smo ga na njegovo prošnjo obiskali in preverili, zakaj mu Nepremičnine Celje grozijo z deložacijo.

 Šentjurski občinski odbor Slovenske demokratske stranke (SDS) in odbor stranke Nova Slovenija (NSi) nasprotujeta odločitvi, da je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko predvidena za slavnostno govornico na občinski prireditvi ob kulturnem prazniku. Z Občine Šentjur so sporočili, da pisma omenjenih občinskih odborov še niso prejeli. A poudarili, da občina nima razloga za problematizacijo kulturne ministrice v vlogi govornice na občinski kulturni prireditvi.  

Celjski policisti preiskujejo okoliščine delovne nestreče, ki se je zgodila na delovišču pri razglednem stolpu v Rogaški Slatini. Do nesreče je prišlo danes, nekaj minut pred 9. uro. (SŠol)

Celjski policisti so pri 58-letnem Celjanu našli revolver z naboji. Hišno preiskavo so pri njem opravili na podlagi odredbe celjskega sodišča. (SŠol, Foto: PUC)

Po neuradnih podatkih so celjski policisti in poklicni gasilci zavarovali širše območje okoli celjske tržnice in zapora.

To jutro je marsikoga v Celju razburila novica o nočnem vandalizmu. V minuli noči so namreč neznanci po naših podatkih poškodovali več kot 20 na novo zasajenih dreves po Celju. Informacijo so za Radio Celje potrdili tako na policiji in celjski občini. (SIMONA ŠOLINIČ)

 Doroteja Kozmus iz Gorjan v občini Kozje je po tragični nesreči partnerja čez noč ostala sama z dvema malima otrokoma. Nesreča je prinesla tudi večje denarne obremenitve, saj je na njenih plečih ostalo odplačevanje posojila, ki ga je partner najel za gradnjo njune hiše. »Razumeti, kakšne težke čase prestaja, ne more nihče. Pomagamo pa ji lahko vsi,« pravi njena prijateljica Tea Žarn. Slednja bo ob pomoči šmarske območne organizacije Rdečega križa Slovenije, številnih glasbenikov ter donatorjev 7. februarja organizirala dobrodelni koncert. Če bodo vsi sedeži v Večnamenskem centru Kozje zasedeni, bo zbranega dovolj denarja za poplačilo posojila. To bo družini omogočilo mirnejših prihodnjih devet let.  

Po objavi novice o dogodku v celjski bolnišnici pred dnevi so na družbenih omrežjih eksplodirali sovražni komentarji, s katerimi so mnogi nasilje podpirali, kar zastrašujoče kaže na visoko strpnost do njega. Mnogi se sprašujejo: kdo bo naslednji. (SIMONA ŠOLINIČ)

V Celju še ni znano, za koliko se bodo zvišale cene vrtčevskih programov. Za zdaj strokovne službe MOC še pripravljajo analizo vseh stroškov glede na nedavna zvišanja plač in siceršnjo draginjo. O morebitnih spremembah cen bo odločal mestni svet na eni od pomladanskih sej.

V ponedeljek, 6. februarja, ob 19.30 bo v Narodnem domu osrednja celjska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Na njej bodo podelili celjske zvezde, priznanja za dosežke na področju kulture v občini.

Najprej so mi padli v oči njegovi dolgi lasje, speti v čop. Med motoristi menda niso redek pojav. Odkar pomni, ga mika cesta. Tri desetletja je Straničan Dušan Korošec vozil tovornjak pri Intereuropi, ob upokojitvi pa si je nabavil motor, s katerim se tudi pri 72 letih z vetrom v laseh še rad potepa po Evropi. Po domačih logih pa kot prostovoljni voznik Prostoferja že nekaj let vozi občane po različnih opravkih, predvsem na preglede v zdravstvene ustanove. Zrečani pravijo, da je vožnja z njim prijetna, ker je ustrežljiv, prijazen in vedrega duha. In prav optimizem se mu je, kot poudarja, še posebej obrestoval tudi pri premagovanju raka. »Preprosto rad imam življenje,« pravi.