Minister za javno upravo mag. Franc Props se je pred dnevi mudil v Savinjski regiji. Obiskal je Upravno enoto Celje in zatem še sosednjo Upravno enoto Šentjur pri Celju. Minister je zaposlene na upravnih enotah spomnil na začetek izvajanja novega plačnega sistema ter se z zaposlenimi pogovarjal o uvajanju digitalizacije upravnih postopkov. Med drugim se je srečal tudi z župani Celja, Dobrne, Štor, Vojnika, Šentjurja in Dobja.  

Na Mestni občini Celje so začeli z uresničevanjem participativnega proračuna, ki bo občankam in občanom omogočil neposredno odločanje o porabi dela proračunskih sredstev. Te dni se se z objavo na spletni strani celjepomoje.si začenja zbiranje projektnih predlogov, ki jih lahko občani oddajo do 28. februarja 2025. Začenjajo se tudi delavnice, na katerih bo občina podrobneje predstavila proces podajanja predlogov. (SŠol, foto: MOC)

Gradbeno dovoljenje za obnovo Stare elektrarne je postalo pravnomočno, kar je predpogoj, da se občina lahko poteguje za državno sofinanciranje. Na območju Stare elektrarne namerava urediti center prihodnosti. V njem bo poslovna infrastruktura za delovanje podjetniških inkubatorjev. Projekt naj bi bil končan do februarja 2027.

Kartuzija Jurklošter s svojimi številnimi skrivnostmi predstavlja velik turistični potencial. Vsako novo odkritje v tem skritem biseru ob potoku Gračnica dodatno potrdi njegovo veličino in pomen ne le v slovenskem, temveč v širšem evropskem prostoru. Da bi kartuzijo in njene zgodbe, ki vznemirjajo in navdihujejo že stoletja, lahko obiskovalcem prikazali v še bolj pristni in zanimivi luči, Občina Laško v sodelovanju z Zavodom Odon Jurklošter, tamkajšnjo krajevno skupnostjo in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije zadnja leta ta kulturni spomenik in njegovo okolico obnavlja in ureja. Na vrsti je obnova kartuzijske pristave.

Med 24. in 26. januarjem bodo Žalec že tradicionalno zavzeli zvoki tolkal. Mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest bo tokrat že 17. leto privabil obiskovalce od blizu in daleč, ki želijo uživati v glasbenotolkalnem vzdušju. Že prvi večer bo nastopila tudi Maja Keuc, ki je letos postala nova ambasadorka festivala.

Letošnji proračun velenjske mestne občine je težak 96,4 milijona evrov. Več kot polovico občinskega denarja je predvidenega za naložbe. Ker je Šaleška dolina pred zahtevnimi razvojnimi izzivi zaradi napovedanega zaprtja Premogovnika Velenje, so sredstva med drugim namenjena spodbujanju razvoja gospodarstva, zeleni preobrazbi, trajnostnemu razvoju in zagotavljanju socialne pravičnosti. Letošnji proračun je za 33,4 milijona evrov višji od lanskega.

Celjski policisti so včeraj nekaj čez 2. uro zjutraj izven naselja Vojnik skušali ustaviti voznika avtomobila, ki ni upošteval znakov za ustavljanje in je pobegnil v smeri Zadobrove. Ko so ga le uspeli dohiteti, se je policistu uprl, ga napadel ter poškodoval, pri prijetju sopotnika se je lažje poškodoval še drugi policist.

Krajani Frankolovega in okoliših naselij že dlje časa opozarjajo na nevarno regionalno cesto med Vojnikom in Frankolovim. Velika težava je zlasti prehitra in objestna vožnja. Težava je tudi, da na omenjenem odseku ni niti enega prehoda za pešce. Tako nihče ne more varno prečkati ceste, opozarjajo krajani. Cestišče je tudi brez pločnika. Zato so se v Občini Vojnik odločili, da v Ivenci uredijo prehod za pešce, ki bo zagotovil večjo varnost občanov.

V galeriji Zgodovinskega arhiva Celje so v začetku lanskega decembra premierno odprli razstavo in predstavili katalog Dekade: štirideseta 1940-1949 @Celje. Tako razstava kot katalog sta razdeljena v več vsebinskih sklopov, ki obravnavajo upravo, pravosodje, množične organizacije, gospodarstvo, vzgojo in izobraževanje, zdravstvo, kulturo in šport v tem obdobju. Katalog sta uredila direktor celjskega zgodovinskega arhiva Borut Batagelj in Aleksander Žižek, so zapisali v Zgodovinskem arhivu Celje.

Milan Vogrinec. »Kriminalist s srcem in z dušo,« pravijo njegovi sodelavci. Bil je skoraj na vseh prizoriščih umora, ki so se zgodili v zadnjih desetletjih na Celjskem. Storilcem najhujših kaznivih dejanj je kot preiskovalec zrl v oči na zaslišanjih, med drugim je preiskoval boleče zlorabe otrok in mladoletniško kriminaliteto, nudil je podporo žrtvam nasilja ... V svoji karieri je velikokrat zbral moč in pozvonil na vratih družin ter svojcem sporočil, da so njihovi otroci in svojci izgubili življenje. Vsako delo je vedno opravil dostojanstveno in z razumevanjem ljudi. Tiste vrline, ki ga prav tako postavljajo ob bok svetovnim kriminalističnim preiskovalcem, so mirnost, preudarnost in izjemna strokovnost. V policiji je delal skoraj štirideset let, nazadnje je bil vodja oddelka za splošno kriminaliteto na celjski policiji. Konec decembra se je upokojil. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Nik Jarh)

Mestna občina Velenje je konec decembra objavila razpis za izbor izvajalca gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter zunanje ureditve novogradnje Tehnološkega parka Velenje – TecHUB. Tehnološki park, ki ga bo občina gradila v partnerstvu s kemijskim inštitutom, bo umeščen v Ekonomsko-poslovno cono Stara vas. Rok za predložitev ponudb je do konca januarja.

»Moje flavte so preproste. Verjamem, da se moč in lepota skrivata v preprostosti – tako v življenju kot zvoku,« pravi Kristjan Jurkas, ki se je pred leti zaprl v svojo delavnico in začel izdelovati flavto iz lesa. Vendar ne kakršnokoli, ampak takšno, na katero igrajo severnoameriški Indijanci. Po številnih spodletelih poskusih mu je uspelo. Iz nje izvablja zvoke, ki božajo poslušalca. Blagodejni zven ustvarja tudi z igranjem na gonge. »Zvok je mnogo več kot glasba – je zdravilna sila, ki odpira srce in umirja duha. Preprosta harmonija nas vrača k naravi in samemu sebi. Ustvarja prostor, v katerem lahko vsak najde svojo notranjo melodijo,« doda simpatičen štiridesetletnik, ki je v osnovnošolskih letih sanjal, da bi ljudem pomagal kot fizioterapevt.

Verjetno bi bilo Šmarje pri Jelšah danes bistveno drugačno, če ne bi v drugi polovici 19. stoletja svojo sled tam pustil Franc Skaza. Slednji je poleg premoženja po svojem očetu podedoval tudi slovensko narodno zavest in politične sposobnosti. Bil je vodilna moč med naprednimi Šmarčani, ki so skupaj kraj povzdignili v upravno središče Obsotelja in Kozjanskega. Na vlogo tega pomembnega moža od maja 2024 opozarja razstava v obnovljenih prostorih Skazove hiše. Razstavo je pripravila Mateja Žagar, bibliotekarka in skrbnica domoznanske zbirke Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Žagarjeva se je podpisala tudi pod knjigo o tem znamenitem rodoljubu, ki jo je pred dnevi izdala omenjena knjižnica.  

V 75. letu starosti je umrl zelo znan celjski podjetnik in športni delavec Roman Gracer.

Odvisniki so v Celju prisotni že vrsto let. Ponavadi jih povezujemo z odklonskim vedenjem in se jih na ulici izogibamo. Vendar ne smemo pozabiti, da so tudi oni ljudje. Marsikdo ima za seboj izjemno težko zgodbo, ki ga je pripeljala do tega, da je začel uživati drogo. To seveda ne sme biti izgovor za moteče ali nasilno vedenje do drugih občanov. A prepričanje, da so takšni vsi, je napačno. Med njimi so namreč tudi ljudje, ki si želijo boljšo prihodnost, a zaradi stigme do te ne morajo priti. In tako se vrtijo v začaranem krogu odvisnosti.

V občini Štore je prišlo do spremembe izvajalca lekarniških dejavnosti. Z začetkom novega leta to storitev prevzemajo Celjske lekarne. Zaradi nujnih vzdrževalnih del in pridobitve dovoljenj za poslovanje bo Lekarniška podružnica Štore sicer začela delovati po 13. januarju.  

Ko so celjski mestni svetniki tik pred novim letom potrdili nov odlok o načinu izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti, so na dopisni seji potrdili tudi nov cenik pogrebne in pokopališke dejavnosti. Čeprav v občini pravijo, da so nove cene v »spodnjem delu cenovnega povprečja primerjanih občin«, cena raztrosa pepela s pogrebno svečanostjo v Celju zdaj znaša 285,53 evra, medtem ko je na ljubljanskih Žalah cena enake storitve 213,27 evra. Storitev klasičnega pogreba (pokop v grobnico) stane po novem v Celju 190,76 evra in na Žalah 181,50 evra. Drži pa, da je slednja storitev v primerjavi z novimi celjskimi cenami krepko dražja v Velenju, Laškem ali Šentjurju. Nove cene v Celju veljajo od 1. januarja. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

Lučke v Mozirskem gaju so minuli konec tedna ugasnile in z njimi je svoja vrata zaprla tudi 9. Božična bajka Slovenije. Kot so pojasnili v Mozirskem gaju, so bili z obiskom letošnje Božične bajke zelo zadovoljni. Ta je namreč v park tudi zaradi dobrih vremenskih razmer privabila več obiskovalcev kot lani. A čeprav je Mozirski gaj trenutno za obiskovalce zaprt, se ekipa že pripravlja na pomladno odprtje, ko bodo v parku zacveteli pisano cvetje in tulipani.

Občina Štore je v sodelovanju s tamkajšnjim društvom upokojencev poskrbela za prevoze za starejše. Projekt, ki je zaživel 6. januarja, so poimenovali Štorovčan. Prostovoljci bodo starejše peljali do štorske zdravstvene postaje, lekarne, do zdravstvenih ustanov v občinah Celje in Šentjur ter enkrat mesečno do trgovine Mercator Lipa Štore. V občinski upravi menijo, da bo zagotavljanje lažjega dostopa do storitev prispevalo k ohranjanju kakovosti življenja občanov in k temu, da bodo starejši lahko čim dlje ostali v svojem domačem okolju.  

Zaradi poslovanja z izgubo in zaradi velikega finančnega dolga je poslovodstvo družbe Unior s 1.450 zaposlenimi lani jeseni začelo uvajati optimizacijske in varčevalne ukrepe. Nekaj zaposlenih je že ostalo brez dela, o dokončnem številu odpuščanj vodstvo še ne želi govoriti. Razmere v podjetju pozorno spremljajo tudi sindikati. Po besedah predsednika Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) Slovenije v Uniorju Mirka Hircija so poslovodstvo podjetja že pred leti opozarjali na potrebe po preoblikovanju družbe. A so pobude takrat ostale preslišane.