V zadnjih tednih in dneh je bilo na sejah občinskih svetov v marsikateri občini Obsotelja in Kozjanskega zelo burno pri obravnavi predloga spremembe cen oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter cene zbiranja komunalnih in bioloških odpadkov. Če bo predlog potrjen (danes, v četrtek, ga bodo obravnavali še občinski svetniki v občinah Kozje in Bistrica ob Sotli), bo imelo približno 35 tisoč občanov od 1. marca višje postavke na položnicah za storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.  

Boža Vidmar in Matija Čretnik sta znana celjska frizerja, ki krojita podobo mnogih Slovencev. Pravzaprav se je s tem opisom nekoč kitila danes upokojena Boža, ko je v začetku devetdesetih let odprla svoj salon ob cesti za cerkvijo sv. Daniela v Celju. Njen sin Matija danes velja za enega bolj priznanih frizerjev v Sloveniji, predvsem velja za mojstra barv, ki jim težko damo imena. »Svetloba, barva majice in barva prostora vplivajo na to, kako je barva las videti na mojih strankah. In za to sem moral delati, zares garati.«  

Pravi koktajl talentov pooseblja Velenjčan, ki že več let živi v Ljubljani. »Pravzaprav sem se bil na neki točki v življenju po opravljenem doktoratu iz etnologije in kulturne antropologije prisiljen vprašati, kaj bi še lahko počel. Zbral sem dovolj poguma, da sem se z akademske sfere spustil v svet muzikalov in kasneje še v medije, saj se preizkušam pri delu radijskega in televizijskega napovedovalca, novinarja, scenarista, pisatelja, glasbenika,« pravi dr. Ambrož Kvartič, ki je lani nase opozoril tudi s knjigo Od imena do spomina. V njej je strnil rituale, šege in navade na življenjski poti človeka od rojstva do smrti.

Zaščitna ograja in gradbeni odri okoli dvorca Jelšingrad pričajo o tem, da se tam že nekaj mesecev dogajajo nujni posegi, potrebni za zaščito stavbe, ki je samevala in propadala vse od leta 1974. »Lokalna skupnost si je, da bi rešila to pomembno dediščino, na srečo še pravi čas navezala ta kamen okrog vratu. Tako streha kot obodni zidovi so bili namreč izredno načeti,« je razložil Matija Plevnik, umetnostni zgodovinar in višji konservator v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki od začetka obnove bdi nad oživljanjem edinstvenega orientalskega dvorca v državi.  

Državni zbor bo odločal o predlogu predsednika vlade dr. Roberta Goloba za imenovanje Velenjčanke Andreje Katič za ministrico za pravosodje. Predstavniki Socialnih demokratov so premieru sicer predlagali več imen za novega pravosodnega ministra oziroma ministrico. Predsednik vlade se je za Katičevo odločil zaradi preteklih izkušenj, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Brezčasni Bolero sta v dvorani Zetra na drsalkah odplesala Angleža Jayne Torvill in Christopher Dean. »Njuna« dvorana je bila uničena že čez dobrih osem let. Tudi zdaj že pokojni ameriški filmski igralec Kirk Douglas je kmalu pozabil, da je moral za večerjo v restavraciji na Baščaršiji namesto 40 plačati 400 dolarjev. Ljubljenec vseh nas v tistem času Bojan Križaj se je žal zapletel pri slavnostni olimpijski zaobljubi med otvoritvijo iger na stadionu Koševo, a tudi tega se le redko kdo spomni.

Da se lahko poslovijo od kmetovanja, če bo država uresničila svoje namere glede umeščanja suhega zadrževalnika v Črnolici, je sredi februarja na protestu pred Direkcijo RS za vode poudarilo več kmetov iz šentjurske Nove vasi. Občina Šentjur poudarja, da je bil ravninski del Šentjurja v poplavah prizadet vsakih nekaj let. Zato je zagotavljanje protipoplavne varnosti zadnji dve desetletji ena njenih prednostnih nalog. Marca 2022 je z omenjeno direkcijo podpisala sporazum o izvedbi preostalih ključnih delov protipoplavne ureditve v Šentjurju. Sporazum daje med drugim podlago za projektiranje suhega zadrževalnika Črnolica. Slednji je po prepričanju občine ključni del protipoplavnih ukrepov na vodotoku Voglajna s pritoki.  

Ko je bil Samo Jezovšek otrok, je želel igrati na velikih koncertih pred večtisočglavo množico. To je bila tudi spodbuda med vajo klavirja. »Takrat sem očetu za božič kupil DVD s posnetkom koncerta skupine Šank rock in se spomnim, da sem mu rekel, da želim s podobno zasedbo nekoč igrati.« Danes je  član prav te zasedbe. Pravi, da so se mu s tem uresničile sanje. Klaviaturist sicer ne igra le z velenjskimi rokerji, ampak sodeluje tudi z drugimi zasedbami, med njimi najpogosteje s skupino Petsto metrov in z Mojstri z Markom Vozljem. Slišali smo ga lahko igrati tudi z Nušo Derenda, Janom Plestenjakom, Erosi, s Heleno Blagne, Kvatropirci in z mnogimi drugimi, tudi s tujci.

Mariborski preiskovalni sodnik je odredil pripor za 23-letnega moškega z območja Celja. 23-letnik je osumljen, da je med 31. januarjem in 19. februarjem storil 8 goljufij in en poskus tega kaznivega dejanja. S svojim početjem naj bi pridobil 85 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. (SŠol, foto: arhiv Pixabay)

Promet na glavnih cestah v občini Vojnik se je v zadnjih letih močno povečal. Samo na regionalni cesti Višnja vas – Celje so v letu 2022 našteli 5,5 milijona vozil ali povprečno več kot 15.000 na dan. Na pereče razmere opozarjajo krajani, združeni v civilno iniciativo Tukaj smo.

Včeraj, nekaj minut pred 18. uro, je v Premogovniku Velenje prišlo do dogodka, zaradi katerega so morali štiri delavce odpeljali v celjsko bolnišnico. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Župan Občine Laško Marko Šantej je včeraj gostil srečanje županov savinjske, posavske, dolenjske in zasavske regije, skozi katere je predvidena trasa srednjega dela tretje razvojne osi. Namen srečanja je bil medsebojna uskladitev in potrditev izbrane študije različic ter podpis sporazuma o skupnem in usklajenem zastopanju interesov za dokončane srednje dela tretje razvojne osi. Gre za predvideno povezovalno državno cesto med avtocestama A1 (Ljubljana - Maribor) in A2 (Ljubljana - Obrežje). Predlog trase je podprlo vseh osem županov občin Laško, Celje, Hrastnik, Radeče, Mirna na Dolenjskem, Mokronog – Trebelno, Sevnica in Šentrupert ter županja Trebnjega.

Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja sta zaznamovali mladina in njihova udejanjena ideja o spominskih pohodih po poteh XIV. divizije. S pohodi so želeli izkazati spoštovanje in zahvalo partizanom ter vsem tistim, ki so se v 2. svetovni vojni borili za domovino in jo pomagali osvoboditi. Z leti je prvotni namen prerasel še v nekaj več – pohod je (p)ostal pomemben del ohranjanja zgodovine in tradicije. Letos mineva 80 let od takrat, ko je znamenita XIV. divizija prečkala Sotlo v Sedlarjevem in prišla na Štajersko, ter pol stoletja organiziranih pohodov po njenih poteh. V ta namen so v Muzeju Laško v sodelovanju z Društvom za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško pripravili razstavo Po poti XIV. divizije.

Prvič začutiti škripanje snega pod svojimi nogami, počivati na ležalniku, uživati v pogledu po ravnici in poslušati zvok tišine ali se prepustiti zgodbam o čarovniji, kako se grozdje s trsov spremeni v vinsko harmonijo. Da so takšna doživetja vredna pozornosti, se zavedata Simon Rogina in Nika Šarlah iz Bistrice ob Sotli. Na posesti domače kmetije, kjer so imeli kunšperski grofje v srednjem veku grajsko kaščo, žitnico in kozolec, sta zgradila sodobne apartmaje z velnesom in na prelomu leta v njih sprejela prve goste.  

Kulturno društvo Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem obeležuje 45 let delovanja. Obletnico bodo Tanci obeležili z jutrišnjim (sobotnim) jubilejnim koncertom v Kulturnem centru Laško. Na njem se bodo predstavili tudi nekdanji člani društva, otroška folklorna skupina OŠ Primoža Trubarja Laško – podružnične šole Debro ter skupina Vodomke.

Ministrstvo RS za naravne vire in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo sta dvanajst let po javni razgrnitvi najustreznejše različice posodobitve glavne ceste Šentjur–Dobovec vsem vpletenim občinam poslala svoja stališče do pripomb, ki jih je zainteresirana javnost podala leta 2012. Številni občani Šmarja pri Jelšah so takrat opozarjali na nesmiselno umeščanje obvoznice le nekaj sto metrov vzporedno ob glavni cesti. Kot je razvidno iz dokumenta obeh ministrstev, so pristojni doslej izdelali še strokovne podlage za obvoznice po južnem delu naselja. Župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš je razočaran nad hitrostjo iskanja prometnih rešitev. Kot pravi, bi Obsotelje in Kozjansko danes potrebovala že avtocesto, medtem ko se država šele ukvarja s posodobitvijo glavne ceste.  

Znani so nominiranci za letošnje celjske grbe, najvišja občinska priznanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade je obravnavala 23 predlogov, mestnemu svetu pa bo predlagala podelitev petnajstih priznanj – dveh zlatih celjskih grbov, štirih srebrnih in štirih bronastih ter petih kristalnih grbov.