Človek mnogih talentov, bi lahko zapisali o Celjanu Igorju Feketiji, saj je ekonomist, prevajalec, glasbenik, a tudi košarkar, kuhar, mizar, kolesar … Zadnje leto je glavnina njegovega delovanja usmerjena na področja, kot so pokojninska reforma, trg dela in invalidska problematika. Kot državni sekretar je zanje zadolžen na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. Priznava, da ni imel veliko časa za uvajanje, ampak je bilo zadnje leto obdobje intenzivnega učenja, kar je bil tudi razlog, da je sprejel ponudbo za to delo, saj se rad uči. Pred njim so zahtevni projekti, med katerimi zagotovo izstopa pokojninska reforma, ki naj bi bila izpeljana do konca leta. Svojo sled pušča tudi na glasbenem področju. Poslušalci koncertov Celjskega godalnega orkestra so ga že in ga bodo spomladi spet lahko spoznali še kot skladatelja.

Včasih je na predvečer Svetih treh kraljev po vaseh odzvanjalo glasno prepevanje, saj so domove obiskovali koledniki. To so bili vaški fantje, ki so hodili od hiše do hiše, pri tem so peli in igrali koledniške pesmi oziroma kolednice. Na takšen način so med ljudi širili veselje ter jim zaželeli srečo v novem letu. Koledovanje je bilo včasih tudi na Celjskem razširjen običaj, a je nato počasi začelo toniti v pozabo. Že več kot petnajst let ga obujajo člani Kulturnega društva (KD) Ofirovci in koledniki iz Laškega. Tako so minuli petek potrkali tudi na vrata Hiše generacij, kjer so jih pričakali vedoželjni malčki iz Vrtca Laško.

ŠTORE – Občinski svet je na zadnji seji soglasno sprejel proračun za leto 2024. Občina bo imela na voljo malo več kot šest milijonov evrov. Denarja za naložbe bo občutno manj kot v letih 2022 in 2023.

Decembra je bil s sklepom vlade v Celju ustanovljen nov javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki je pravni naslednik dosedanje Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Po novem se šola skupaj z dijaškim in študentskim domom ter z Medpodjetniškim izobraževalnim centrom (Mic) imenuje Strokovni izobraževalni center Alme M. Karlin.

V času Pravljičnega Celja so tudi v Tehnoparku pripravili pester program. Na novo so postavili kotiček umetne inteligence. Ta tema bo poleg trajnostnega razvoja ena od letošnjih osrednjih tem. Že januarja se obeta novost, in sicer TPC-klub – podcasti.

Celjski kriminalisti so prijeli 23-letnega Celjana, ki ga sumijo večjega števila tatvin in drugih premoženjskih kaznivih dejanj. Preiskovalna sodnica je zanj odredila pripor. (SŠol, Foto: PUC)  

Robert Kuder iz Gotovelj je nedavno dopolnil 55 let. Desetletje prej je začel raziskovati, kdo je njegov oče. Ko je prišel stvari do dna, je bilo olajšanje prisotno ne le pri njemu, temveč tudi pri njegovem krušnem očetu. Je svetovni popotnik, ki si je datume, imena krajev in dogodke skrbno zapisoval, zato je tudi njegova pripoved v knjigi Sestavljanje logična in smiselno prepletena. Ker sem dobrodušnega in vselej nasmejanega Savinjčana spoznal že med študijem v Ljubljani, sem z zanimanjem prisluhnil njegovi zgodbi.

V minulih praznikih je Urgentni center Celje obravnaval večje število bolnikov, zaradi česar so zapolnili tudi vse posteljne zmogljivosti na internističnih oddelkih bolnišnice. Pravi naval bolnikov pa je prinesel že prvi delovni dan v novem letu, so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. (SŠol, Foto: Andraž Purg)

Policisti še vedno preiskujejo okoliščine včerajšnjega požara v Lokah na območju Ljubnega ob Savinji. Do zdaj je znano, da so tujo krivdo za nastanek požara izključili. Točna višina škode prav tako še ni znana, bo pa po prvih podatkih zelo visoka. (SŠol, Foto: Andraž Purg)

Konec minulega leta je izšla še druga številka 30. letnika revije Zgodovina za vse, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje in vsako leto pripravi dve številki. Njen urednik je dr. Borut Batagelj. Poleg zanimivih razprav in zapisov najdemo tudi ocene knjižnih novosti, povezanih z zgodovino.

Danes, nekaj pred 10. uro, je zagorelo v Lokah na območju Ljubnega ob Savinji. Požar naj bi imel večji obseg, gasilske ekipe so še vedno na terenu. Po podatkih celjske policije je zagorelo v podjetju, ki se ukvarja z izdelavo lesene embalaže. Višina škode še ni znana. (SŠol, Foto: Pixabay)

Deset let mineva, odkar je v Celju začela delovati plesna skupina Force. V tem času se je nekoliko preoblikovala, a je v svojih temeljih ostala enaka. Čeprav so fantje in dekleta v tem času osvojili kar nekaj tekmovanj, njihov trener in koreograf Miha Poznič za največji uspeh šteje zavidljiv dolgoletni obstoj plesne zasedbe.

Medtem ko so slovenske porodnišnice v prvih jutranjih urah novega leta 2024 že veselo oznanjale, da so novoletni novorojenčki že privekali na svet, je Celje prvi jok novega leta v porodni sobi še vedno nestrpno čakalo. Ura je odbila 10 dopoldne, ko smo že pomislili, da se bo ponovila lanska zgodba, ko je bil prvi porod leta 2023 šele pozno zvečer. Nato pa ob 10 uri in 32 minut vendarle veselje: rodila se je deklica! Ime ji je Julija, rodila pa se je mamici Luciji Orehov iz Celja. Toda to še ni vse. Takoj za njo, kot da bi tekmoval in čutil, da mora čimprej »ven«, je v Celju na svet pohitel še fantek Lojz! Rodil se je mamici Iris Jagodič iz Rogatca. Čakanje se je torej obrestovalo. (SŠol, Foto: Andraž Purg)

Medtem ko smo zjutraj v Celju še čakali prvega letošnjega novorojenca ali prvo novorojenko, je zdaj jasno, da je na svet letos prva v Celju prijokala – deklica. Ob 10.32 se je prva rodila deklica, ob 11. 16 pa še prvi deček. Čestitamo staršem! Jutri se v porodnišnico odpravlja tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje, da bo obdarila mamico, ki je rodila zadnja lani, in mamici, ki sta rodili prvi letos. Več podrobnosti bomo objavili v četrtkovi izdaji Novega tednika in jutri na naših spletnih straneh. (SŠol)

V porodnišnici Splošne bolnišnice Celje še vedno čakajo, kdo se bo rodil prvi ali prva v letošnjem letu. Glede na bodoče mamice, ki so tik pred porodom, se sicer danes kmalu obetata dva poroda. Je pa znano, da se je zadnji v letu 2023 rodil fantek. Mamici z območja Mozirja se je rodil ob 22.10, težak pa je bil 4.060 gramov. (SŠol)

Po koronskih letih, ko je bilo druženje omejeno, so letos silvestrovanja na prostem v polnem razmahu. Preverili smo, kdo bo zabaval množice v večjih središčih in koliko bodo lokalne skupnosti odštele za silvestrsko zabavo. Morda se boste prav po naši zaslugi odločili za silvestrovanje v bližnjem občinskem središču. Ali pa boste kljub vsemu raje ostali zvesti slovenski silvestrski tradiciji, tatarskemu biftku in Silvestrskemu poljubu na nacionalni televiziji.

Novinar vedno upa, da bo pogovor z intervjuvancem vodil tako, da bo »tekel gladko«, ne preveč uradno, da ga bo sogovornik vsaj malo spustil v svoj svet razmišljanj, hrepenenj in strasti. Kadar pogovor izvedemo na daljavo in ne iz oči v oči, se površinskosti besed vedno bojimo. A odgovori Anžeja Dežana, Celjana, ki smo ga pred leti spoznali v oddaji Full Cool Demo Top, projektu medijske hiše Novi tednik in Radio Celje, niso takšni. Izjemno spretno izbira z besede in misli, medtem ko njegovi odgovori izžarevajo vedoželjnost, razgledanost ter tudi uglajenost, hvaležnost in preprostost.

(PREGLED LETA) Če je najprej kazalo, da bo leto 2023 po nekaj letih takšnih in drugačnih pretresih v preteklem obdobju precej umirjeno, so prišle avgustovske poplave in življenje spet obrnile na glavo. To je bilo ob Zgornji Savinjski dolini, katere pregled dogajanja bomo objavili v naslednji številki, še posebej izrazito v Spodnji Savinjski dolini. Vsakdan se je do zdaj že bolj ali manj vrnil v stare tirnice. Izjema je le nekaj naselij, kjer varno bivanje v zgradbah ni več mogoče. Zdaj so vse misli in moči usmerjene v to, kako zagotoviti dolgoročno poplavno varnost. Gradnja protipoplavnih nasipov v Spodnji Savinjski dolini naj bi se predvidoma začela marca prihodnje leto. Vlada naj bi o programu odprave posledic avgustovskih poplav odločala januarja.

Pogovor z njim ni nikoli dolgočasen. Tako kot je znal na celjskem gledališkem odru vselej pritegniti pozornost in prepričati gledalce, so tudi njegove zabavne in grenke prigode takšne, da se poslušalcu nikamor več ne mudi. Bojan Umek, ki se je 5. novembra upokojil po več kot 39 letih dela v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, niza anekdote iz gledališkega sveta, spomine na znane kolege, na svoje začetne igralske korake v domačem Krškem in tudi na čas, ko se mu je ustavilo srce, pri čemer je po zaslugi presaditve še danes med nami. V šali navrže, da je za njegovo zgodbo en intervju premalo. Verjetno res, a nekaj zanimivosti iz obsežnega igralskega in življenjskega dosjeja nama je vendarle uspelo nanizati. Ker je zahteval, da naj ga ne »zmerjam«, kar pomeni, da ga ne smem vikati, je ta pogovor zapisan tako, kot sva se pogovarjala.

Mag. Miran Gajšek se z mesta vodje oddelka za okolje in prostor ter komunalo na Mestni občini Celje seli na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za naravne vire in prostor, vodenje oddelka v MOC bo prevzela Aleksandra Rezar.