V projektu Moja dežela, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije, je Staro Velenje prejelo zlati znak gostoljubnosti v kategoriji Zgodovinska jedra, mesto Velenje pa srebrni znak kot Prepoznavni turistični kraj v Sloveniji. S posebnim priznanjem Mladi upi turizma je bila nagrajena skupina dijakov Šole za storitvene dejavnosti in študentov Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje. Poleg tega so priznanja za prizadevno prostovoljno delo v turistični dejavnosti prejeli tudi predstavniki velenjskih društev.

Mestna občina Celje je v letošnji akciji Turistične zveze Slovenije, Moja dežela 2024, osvojila še eno odmevno priznanje za dosežke na turističnem področju. Na sinočnji zaključni prireditvi ob Dnevih slovenskega turizma, ki je bila v Laškem, je Celje prejelo zlati znak gostoljubnosti v kategoriji Prepoznavni turistični kraji. (SŠol, foto: Matjaž Jambriško/MOC)

Da bi občina zagotovila denar za obnovo rondele na Velenjskem gradu, se bo prijavila na državni razpis Trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem. Če bo na razpisu uspešna, bo na Velenjskem gradu lahko zagotovila tudi statično obnovo dotrajanega stebra, izolacijo podstrešja, prenovo zunanjih sanitarij, nove prostore za stalne in občasne razstave ter prostor za pedagoške programe. Tudi gibalno oviranim obiskovalcem bo lahko omogočila dostop do nekaterih razstavnih prostorov v grajskem obzidju.

Profesor likovne umetnosti Rafael Košec Tekavc je otroštvo preživljal v Bezovju v občini Šentjur, na gričku, od koder je njegov pogled segal po vsej dolini. Ko je sedel na pragu domače hiše, je lahko ves dan opazoval dogajanje okoli sebe, toliko zanimivega je zaznalo njegovo oko. Kot pravi, je opazovanje ključno tudi pri likovni ustvarjalnosti, da se njegove misli osredotočijo na dejanje in da lahko izrazi svojo idejo. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan z lesom. Ko v roke prime kos lesa, včasih ne ve, kaj bo nastalo iz njega. Prisluhne letnicam, grčam, barvam in jim dovoli, da ga razveselijo s skledo, z žlico ali z umetniškim delom, v katerem lahko vsak opazovalec prepozna svoje sporočilo.

Marica Lesjak iz Laškega pri enaindevetdesetih letih še vedno premore veliko delovno vnemo. Ustvarja izjemne umetnine, ki jih poznajo ljudje daleč naokrog. Pri sebi ima ves čas material za izdelovanje papirnatih rož. Je namreč certificirana »kranceljpinterica«. Z veščinami izdelovanja papirnatih rož je postala prva Laščanka, ki je prejela priznanje na področju ohranjanja kulturne dediščine in prenašanja znanja na mlajše rodove. Vpisna je tudi v register žive kulturne dediščine. Pred dnevi je pridobila še naziv priznana rokodelka za rokodelsko panogo izdelovanja cetja iz papirja in drugih gradiv, ki ji ga je podelila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje je v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) pripravil obsežno in poglobljeno razstavo z naslovom Od habsburških Brionov do medvojnega Celja, ki daje sistematičen vpogled v zgodovino družine Turk in njen odnos z družino habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na hrvaških Brionih, kjer je družina začela pisati svojo zgodbo. Razstavo si lahko v pritličju Osrednje knjižnice Celje ogledate do konca novembra. 

V majhnem kraju Liboje, ki so še pred stoletjem veljale za rudarsko in industrijsko naselje, ima godbeništvo dolgoletno tradicijo. Z njim je še danes povezana skoraj vsaka tamkajšnja družna. Libojski godbeniki s svojimi nastopi že 90 let spremljajo najrazličnejše dogodke in slavja v Savinjski dolini, vsako leto poskrbijo tudi za tradicionalno prvomajsko budnico in novoletni koncert. Cenjeni niso le na domačih odrih. Na tekmovanjih so za svoje uspehe osvojili že veliko priznanj, prav tako radi gostujejo po vsej državi in tudi tujini. Tudi ob letošnji častitljivi 90-letnici društva godbeniki pripravljajo nekaj posebnega. Svojo obletnico bodo najprej obeležili z izdajo obsežne knjige o prehojeni poti, na zadnji novembrski dan pa bodo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili vizualno in glasbeno koncertno poslastico.

Le še približno mesec in Elvis Herbaj se bo poslovil od položaja vodje Oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije v Policijski upravi Celje. V pokoj odhaja tako še en vrhunski strokovnjak s področja prometne varnosti. Z zdaj že upokojenim prometnim inšpektorjem Edijem Baumkirherjem sta v zadnjih desetletjih uresničevala vizije, k sodelovanju pritegnila številne ustanove in pristojne, osveščala ljudi in število smrtnih nesreč na Celjskem s svojim preventivnim delovanjem prepolovila. Oba sta imela ostrino kritike, kadar je bilo treba pokomentirati tudi odnos države ali posameznikov do prometne kulture. V času njunega delovanja se je varnost v cestnem prometu na Celjskem kljub vedno večji količini prometa izboljšala. V prometu smo na tak ali drugačen način udeleženi vsi. Kot pešci, kolesarji, potniki ali vozniki, velikokrat imamo več kot le eno vlogo. Herbaj pravi, da je lahko vsaka cesta nevarna. Nevarnost je odvisna od količine in vrste prometa, vremenskih razmer, infrastrukture in predvsem od trenutnega ravnanja posameznih udeležencev cestnega prometa.

Občina Laško naj bi v prihodnjem letu razpolagala s približno 28 milijoni evrov prihodkov ter z 32,1 milijona evri odhodkov. Za pokritje razlike med prihodki in odhodki je predvidena zadolžitev občine v višini 3,5 milijona evrov. Kot pravi župan Marko Šantej, gre za finančno najobsežnejši proračun v zgodovini Občine Laško. V prvi obravnavi so ga laški občinski svetniki potrdili na zadnji seji.

Steklarna Rogaška, ki je v lasti finske skupine Fiskars, je 7. oktobra javno objavila letno poročilo o poslovanju za leto 2023. Ustvarila je približno 1,5 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je leta 2022 poslovala z malo več kot 5,6 milijona evrov izgube. Prihodki od prodaje so lani znašali več kot 53 milijonov evrov, predlani pa več kot 46 milijonov evrov.

Program Pravljičnega Celja, ki ga letos pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje, bo letos na devetih prizoriščih potekal od 30. novembra do 31. decembra. Zvrstilo se bo več kot 65 dogodkov. Novosti se obetajo tudi v Pravljični deželi, ki bo 20. decembra svoja vrata odprla že 25. leto zapored. (SŠol, Foto: )

Policisti Prometne policije Celje so včeraj izvajali kontrolo psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu. Ob tem so ustavili voznika osebnega vozila, ki je kazal simptome zaužitih prepovedanih drog.

Celjski svetniki so včeraj v prvem branju potrdili občinski proračun za leto 2025. Dokončno potrjevanje proračuna za prihodnje leto bo sicer decembra. Proračun za prihodnje leto znaša 89,3 milijona evrov, kar je približno pet milijonov več od prvotno načrtovanega proračuna za leto 2024. 33 milijonov evrov bo namenjenih naložbam in investicijskim transferjem, med katerimi občina izpostavlja gradnjo novega vrtca Čira Čara v Škapinovi ulici ter začetek izvedbe evropsko financiranih projektov Center urbanega dogajanja (Kajuhov dom), Zelena cona (drevesni park Medlog in igrišče na Škapinovi), začenja pa se tudi celovita obnova Ceste na grad in izgradnja pločnika na Skalni kleti. (SŠol, foto: MOC)  

Mestna občina Celje je objavila razpis za podelitev najvišjih priznanj občine. Gre za priznanja zaslužnim občanom, posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta Celje, ter nadpovprečno uspešnim diplomantom. (SŠol, foto: MOC/Andraž Purg)

Iztekla se je javna obravnava osnutka predloga interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš), po katerem bo Teš s Premogovnikom Velenje v okviru javne gospodarske službe namenjen ogrevanju prebivalstva in podjetij v Šaleški dolini. Predlaganim rešitvam v zakonu nasprotujejo tako v velenjski lokalni skupnosti, kjer so najbolj glasni v Ljudski iniciativi Velenje, kot tudi v Gospodarski zbornici Slovenije in Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Po njihovi oceni gre pri predlaganem zakonu predvsem za reševanje družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE) in zaščito njenih poslovnih interesov, ne daje pa odgovorov na vprašanje, kakšna bo prihodnost Teša in Premogovnika Velenje ter njunih zaposlenih. V sindikatu Premogovnika žugajo celo z zaostritvijo sindikalnih aktivnosti.

Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.

Direktor Splošne bolnišnice (SB) Celje Dragan Kovačić in dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab sta danes podpisala pogodbo o ustanovitvi dislocirane enote Kampus Celje. Njeno mesto bo v celjski bolnišnici, služila pa bo izvedbi magistrskega študija programov medicina in dentalna medicina ter izvedbi znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela, ki bo obsegalo predavanja, vaje, seminarje in pouk v kliničnem okolju ob prisotnosti pacientov ter pod nadzorom osebe z ustreznim pedagoškim nazivom, so sporočili iz SB Celje. 

Preteklo soboto so v Gledališču Zarja Celje obeležili konec 31. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča. V tekmo za tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva se je podalo pet predstav. Letos so gledalce prepričali igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice s svojo dramatizacijo kultnega filma Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića. Predstavo je režiral Gojmir Lešnjak – Gojc. Občinstvo je predstavi podelilo skupno oceno 4,63. Zaključno dogajanje je popestril tudi igralec Žiga Čamernik z monokomedijo Gospod predsednik, ki je do solz nasmejala gledalce.

S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.

Po večmesečnih zapletih z razpisi za izbiro izvajalce del za prenovo cestišča in objektov na odseku štajerske avtoceste Slovenske Konjice-Dramlje je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) naposled uspešno zaključila postopek javnega naročanja. Avtocestni odsek bo prenavljal konzorcij domačih gradbenih podjetij – Pomgrad, CGP in Iskra. Vrednost pogodbe znaša 61,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Dela so se začela te dni, zaključila pa naj bi se sredi leta 2026. In kdaj bo promet ne tem štajerskem avtocestnem odseku najbolj moten?