Arhiv NTRC

»Jadralno letenje je zelo lep, a časovno potraten šport,« s pogledom usmerjenim pod oblake pove Nik Šalej, ki tokratno domače tekmovanje spremlja s tal. Je namreč vodja tekmovanja. Ker je koronavirus dodobra spremenili načrte in urnike tekmovanj tudi v jadralnem letalstvu, je prav celjski miting prvo in najverjetneje letošnje največje letalsko tekmovanje. »Najverjetneje bo to letos največji športni dogodek pri nas,« meni predsednik celjskega kluba Bojan Andrejaš, ki ne skriva ponosa nad klubsko preteklostjo in zelo uspešno sedanjostjo. S takšnimi temelji bo zagotovo svetla tudi prihodnost. »Prav razvoju in šolanju ter s tem dvigu tehniške kulture mladih dajemo največ pozornosti. In seveda tekmovanjem,« pove Andrejaš. Predsednik celjskih letalcev pravi še, da sodi celjski klub v slovenski, celo svetovni vrh. »Naš cilj je postati eden vplivnejših aeroklubov v širši regiji, ne zgolj v Sloveniji. Tako na področju šolanja kot tekmovanje,« pove. Da je letalska šola v Celju izjemno dobra, pričajo tudi tekmovalni rezultati zadnjih let. »Tako v jadralnem kot motornem letenju smo med najboljšimi v Sloveniji. Lani smo zmagovali v vseh disciplinah. Tudi prejšnja leta smo bili skoraj v vseh disciplinah pri vrhu,« je zadovoljen predsednik.

Odvisni od vremena

Piloti jadralnih letal za uspešen polet in varen pristanek potrebujejo veliko znanja z različnih področij. Predvsem sta pomembna dobro opazovanje in spoštovanje naravnih zakonitosti. Jadralna letala letijo namreč brez dodatnih pogonov, gibljejo se na račun pretvorbe potencialne v kinetično energijo. Jadralno letalo stalno drsi proti tlom pod določenim kotom in na ta način izgublja višino. Vendar s pomočjo zračnih mas, ki se dvigajo hitreje od padanja jadralnega letala, lahko pridobi višino in tako ostane v zraku dlje časa.

Ker je to šport, ki je močno oziroma popolnoma odvisen od vremena, se tekmovanje začne veliko prej, preden pilot sede v kabino. »Zelo pomemben je jutranji sestanek, na katerem piloti preverijo vremensko sliko in na podlagi te določijo dnevno tekmovalno nalogo. Pri tem se morajo izogniti določenim zračnim območjem. »Za tokratno tekmovanje so nam močno prišli naproti pri agenciji za letalstvo in na ministrstvu za infrastrukturo, ki so nam omogočili uporabo večjega zračnega prostora kot sicer,« je povedal Nik Šalej in opisal nadaljevanje povprečnega tekmovalnega dne pilota jadralnega letala. »Po sestanku letala odpeljemo na vzletno mesto, ki je odvisno od smeri vetra.« Motorna letala nato »jadrilice« potegnejo v zrak. »To je metoda aerozaprege. Obe letali sta povezani z vrvjo, dolgo več deset metrov. Pilot jadralnega letala na ustrezni višini (do 600 metrov) oz. v vzgorniku odpne vrv ter začne prosto jadrati.«

Kot radi poudarijo piloti, je jadralno letenje ekološko naravnan šport, saj jadralno letalo za letenje uporablja zgolj naravno energijo. Od pilotovega znanja, spretnosti in izkušenj je odvisno, kako bo vse naravne sile uspel pretvoriti v energijo, ki ga bo obdržala med oblaki. Nekaj izpustov sicer nastane ob vzletu, a je to zagotovo okolju še vedno zelo prijazen šport, so prepričani tisti, ki si radi s pticami delijo nebo.

Višje, hitreje, močneje je slogan olimpijskih iger, ki ga s pridom uporabljajo tudi v jadralnem letenju, čeprav to ne spada več med olimpijske discipline.

Pri jadralnem letenju se lahko zgodi, da se pilot zaradi vremenskih razmer ne more vrniti na letališče. Kadar v bližini ni ustreznega letališča za pristanek, mora poiskati in izbrati najboljši približek piste in to so ponavadi njive. V celjskem klubu so za območje Celjske kotline pripravili katalog njiv, na katerih je mogoče zasilno pristati. »Teh ni ravno veliko. Čeprav je naša dolina rodovitna, ima eno težavo, in to je hmelj, ki je precej neugodna poljščina za pristajanje. Tudi visoka koruza ali pšenica nista najbolj primerni,« je pojasnil Nik Šalej. »Piloti bi bili precej dobri kmetovalci, ker zelo dobro poznajo čas žetve, hkrati znajo iz zraka oceniti, za katero vrsto poljščine gre in kako visoka je.«

Foto: Andraž Purg - GrupA

Preberite več v Novem tedniku