Arhiv NTRC

Tini ni bilo lahko. Pred nekaj leti je namreč dobila izjemno tekmico v Sloveniji, Andreja Leški jo je sprva šokirala s porazom, nato ji je dihala za ovratnik in ogrožala njeno uvrstitev na olimpijske igre. Tudi to je gnalo Tino, da je bila motivirana za delo in nenehno na preži. Vrhunskih rezultatov sicer ni nizala, trener Marjan Fabjan je že vedel, zakaj. Ohranjala je visok položaj na mednarodni lestvici. Svoj impozantni opus je izjemno uspešni trener začel leta 2004, ko je Urška Žolnir kot »last-minute« potnica osvojila bronasto medaljo v Atenah. V Pekingu je uspeh ponovila Lucija Polavder. Prvi višek je sledil v Londonu leta 2012, kjer je Žolnirjeva premagala vse tekmice, drugi višek pa je bil v Riu de Janeiru, kjer je Tina Trstenjak dostojno nasledila Urško in pometla s konkurenco, enako število litrov solz pa je izzvala poškodovana Ana Velenšek, ki si je priborila bronasto odličje. Po nepozabnem sprejemu na Lopati se je Fabi takoj ozrl proti deželi vzhajajočega sonca. Veliko je stavil na Klaro Apotekar, ki je pred tremi meseci postala mamica, in seveda na Tino ter Ano. Obe zdravje ni služilo, kot bi si želeli.

Branilka olimpijske zmage je imela – kot je pri njej že v navadi - precej težav v prvem krogu, a je upravičila vlogo favoritinje proti južnokorejski tekmici Heenju Han. Z vazarijem je po dobrih dveh minutah podaljška zmagala z zlato točko, obenem je začutila, da s hrbtom ni vse v redu. V noči iz srede na četrtek so Tini pripravili sprejem na Brniku in nato še pred klubsko stavbpo na Lopati. Za Novi tednik sta spregovorila Tinina starša Silva (na fotografiji s solzami sreče) in Boris, ki sta torkova dogajanja spremljala skupaj s prijatelji in navijači v Panorami ob Šmartinskem jezeru …

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku