Arhiv NTRC

Tijan Marovt je simpatičen visokorasel mladenič iz Slovenskih Konjic, s katerim smo se pogovarjali v času, ko je v Konjicah še vedno dišalo po velikem pariškem teniškem uspehu Tamare Zidanšek. »Seveda sem spremljal Tamaro in navijal zanjo,« pove in razkrije, da sta bila v zaključnem letniku gimnazije celo sošolca, a zaradi pogostih odsotnosti in športnih obveznosti nikoli nista skupaj sedela v razredu. »Mene ni bilo skoraj nič pri pouku, Tamara je bila odsotna še več,« se zasmeje in doda, da sta imela zelo razumevajoče profesorje in odlične sošolce, ki so pomagali z zapiski.

Tijan je zaradi treningov in tekmovanj veliko zdoma, uvod v poletje ponavadi rad izkoristi za kratek oddih na Obali ali za ogled kakšne evropske prestolnice. Pri tem ne izpušča treningov. Fizična pripravljenost je namreč osnova za dobro smučarsko pripravo. Junijske dni je nadarjen smučar izkoristil tudi za študijske obveznosti. Je namreč uspešen študent strojništva. »Po smučarski karieri želim imeti poklic,« je jasen, saj se, kot še pove, v trenerskih vodah ne vidi. »Ko bom končal smučarsko kariero, bom končal.«

A o tem, kaj in kako po smučarski karieri, prav veliko še ne razmišlja. Zdaj je osredotočen predvsem na napredek. Podobno kot v zadnji sezoni bo tudi v prihodnji zimi glavni cilj zbiranje točk na tekmah evropskega pokala, s čimer si bo lahko izboljšal štartno številko tudi v najmočnejši konkurenci.

Vitranc in svetovno prvenstvo

Minulo sezono je podobno kot pri vseh ostalih športih močno zaznamoval koronavirus. Čeprav nihče ni prav dobro vedel, kaj bo prinesel naslednji dan, je Tijan ostal osredotočen predvsem na svoje smučanje in skušal vsako tekmovalno priložnost karseda izkoristiti. »Lahko rečem, da je bila sezona precej uspešna. Zadnja leta ves čas napredujem. Če bom tako nadaljeval, bodo zagotovo prišle priložnosti tudi v svetovnem pokalu. Veliko moram postoriti še v evropskem pokalu, kjer si moram izboriti boljšo štartno številko, ampak sem vesel, ko vidim, da sem zraven oziroma da lahko nastopam tudi v najmočnejši konkurenci,« pravi.

Čeprav se je na tekmah nižjega ranga ves čas uvrščal med najboljše, sta najbolj odmevna nastopa zadnje zime tekmi, kjer se je meril z najboljšimi. Na tekmi v Kranjski Gori, ki kot edina lahko gosti tekme najvišjega kakovostnega razreda pri nas, ni nastopil prvič. A je imel z izjemno visoko štartno številko 64 in ob resnično slabih pogojih, ki so vladali na progi zaradi močnega sneženja, zelo malo možnosti za pravo dokazovanje in vidnejši uspeh. Še pred tem je nastopil na slalomu za svetovno prvenstvo v italijanski Cortini d'Ampezzo, kjer je osvojil končno 18. mesto. »Z vožnjama nisem bil povsem zadovoljen, zaostanek za najboljšimi je bil prevelik. Uvrstitev je tudi posledica številnih odstopov in slabše konkurence,« realno in samokritično oceni. A za statistiko je rezultat zelo soliden.

Slalom ostaja paradna disciplina

Čeprav ima rad poletje in z veseljem gore ter mraz zamenja za plažo in sonce, podobno kot večina smučarjev poletnih priprav nima najraje. A se jih vedno loti z vso vnemo in predanostjo. Kot član B-reprezentance bo do avgusta izboljševal predvsem fizično pripravljenost, nakar se bodo smučarji podali na sneg. »Imamo smučarske kampe, ki ponavadi trajajo 14 dni, nato se vrnemo domov, kjer se spet posvetimo kondiciji in gremo po dveh tednih spet na sneg. V podobnem ritmu nadaljujemo do novembra, ko se začne sezona in s tem tudi pravo smučarsko potovanje.«

Glavni cilj sezone za Tijana Marovta ostajajo evropska tekmovanja. Seveda se nastopov v svetovnem pokalu ne bo branil. »Trenutno je tako, da ima Slovenija v svetovnem pokalu na slalomskih tekmah dve mesti. Jasno je, da imata prednost Hadalin in Kranjec. Kakor hitro bo Kranjec dosegel točke svetovnega pokala, se bo odprlo še eno slalomsko mesto in upam, da bom kmalu tudi sam dobil priložnost. In predvsem, da jo bom dobro izkoristil. Seveda je to odvisno od mojega smučanja, kako bom nastopal na tekmah evropskega pokala,« razloži.

Trenutno najboljše rezultate dosega v slalomu, ki še naprej ostaja njegova paradna disciplina. Želi napredovati tudi v veleslalomu. »Pri moji starosti je zgolj v eni disciplini težko tekmovati, zato si želim, da bi lahko enakovredno nastopal v obeh tehničnih disciplinah.«

S samostojno ekipo do reprezentance

Čeprav Tijan nikoli ni skrival želje, da bi rad treniral v reprezentančni ekipi, je do zadnjih uspehov prišel s pomočjo samostojne ekipe. To je sicer v slovenskem in tudi svetovnem smučanju dokaj pogosto. A je Tijanova zgodba nekoliko drugačna.

»Ko sem prišel prvo leto med mladince, sem se huje poškodoval in rehabilitacija je bila zelo dolga. Tri leta sem se vračal, vmes tudi nehal smučati, ker so najprej zdravniki menili, da ne bom več mogel smučati na tekmovalni ravni. Ko se je noga v celoti zacelila, sem se odločil, da bom vseeno še enkrat poskusil, saj bi si lahko kasneje v življenju očital, da nisem naredil vsega, kar bi lahko. Ni mi žal. Ne za čas, ki sem ga imel med poškodbo, ne za to, da sem vztrajal.«

Prvi štart v svetovnem pokalu na zahtevni kranjskogorski progi si bo Tijan zelo dobro zapomnil tudi zaradi krsta, ki so mu ga pripravili reprezentančni kolegi. »V nekem trenutku je Štefan Hadalin v izteku vzel mikrofon in rekel, da je med nami debitant, ki bo zapel pesem Jaz pa pojdem. V tistem trenutku me je stisnilo pri srcu, najprej sem pomisli, da te pesmi ne poznam, potem sem ›pogruntal‹, da gre za Kekčevo pesem. Vzel sem mikrofon in ljudi prosil za pomoč, ker nisem najboljši pevec. In skupaj smo odpeli eno kitico,« se spominja krsta. »Po nastopu sem se tresel,« se spominja svojevrstne izkušnje. Po tem pevskem in tudi smučarskem nastopu v Kranjski Gori se ga je med nekaterimi prijel vzdevek Štajerski Kekec.

Zelo rad igra tudi golf in tenis. »Nikoli nisem treniral in nisem posebno dober, vendar v golfu in tenisu zelo uživam. Gre za odlično športno sprostitev in ohranjanje kondicije v dopustniškem času.«

Foto: Andraž Purg – GrupA

Preberite več v Novem tedniku