Arhiv NTRC

V zadnjem času jo vleče v hladne kraje. Leta 2018 je bila na Antarktiki. Zaljubila se je v sneg, led, mir in tišino. Območje, ki velja za najmanj poseljeno celino na svetu in kjer 98 odstotkov površine prekriva led, jo je izjemno pritegnilo. »Tam ni naselij, ni mest, ljudje tam ne živijo stalno. Obkrožata te samo narava in živalski svet.«

Naslednje leto se je z možem odpravila na Arktiko, na otočje Svalbard, ki je na pol poti med Norveško in Severnim tečajem. Kakšni občutki so ju prevevali ob tamkajšnji prostranosti, tišini? Pojasnila je, da je bilo zanjo to potovanje izjemno doživeto, čeprav svoje izkušnje skorajda ne zna opisati z besedami. Počutila se je, kot da je sama na planetu. Med ledenimi gorami in ledeniki je potovala s posebno ladjo za odprave. V spominu so ji ostala bližnja srečanja s kiti, še danes ne more pozabiti občutkov, ki jih je doživela med opazovanjem severnih medvedov. Uživala je v družbi drugih popotnikov z različnih koncev sveta. »Navdušilo me je, da tudi mlade zanimajo takšne destinacije. In da jih ne vleče le v dele sveta, kjer se vse dogaja z nadzvočno hitrostjo.« Dodala je, da dnevi na ladji še zdaleč niso bili dolgočasni. Ko je posadka opazila kakšno žival ali drugo zanimivost, je udeležence potovanja opozorila in že so lahko na palubi vse to opazovali povsem od blizu. Večkrat na dan so se z gumijastimi čolni izkrcali na obalo in se tam odpravili raziskovat ledeno pokrajino.

Foto: Osebni arhiv

»Moje prvo odkrivanje Grčije je bilo edino potovanje, na katerem so me določene stvari motile. Od takrat naprej me na potovanjih ne moti nič več. Srečna sem, da lahko grem in vedno je vse odlično.«

»Slovenci smo, kar se tiče potovanj, lahko zelo posebni. Moje izkušnje so take, da velikokrat komu kaj ne paše. Pred leti so se ljudje skregali že o tem, kdo bo sedel na sprednjih sedežih avtobusa.«

Preberite več v Novem tedniku