Da poletni užitek ne bi postal nočna mora
Rekreacija na, v in ob vodi ugodno vpliva na zdravje in dobro počutje, vendar je treba vedeti, da je lahko voda tudi izredno nevarna, opozarjajo pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Reševalci iz vode, policisti in zdravniki poudarjajo, da lahko za lastno varnost največ naredi vsak sam. Število utopitev se v Sloveniji sicer iz leta v leto zmanjšuje, v povprečju jih zabeležijo 11 na leto. Ob tem vsako leto v največji slovenski bolnišnici zabeležijo tudi približno 50 hujših poškodb glave in hrbtenice zaradi skokov v vodo. Z malo več pozornosti, s trezno glavo in z dodatnim premislekom bi marsikatero nesrečo, ki lahko trajno spremeni življenje posameznika in njegovega socialnega okolja, preprečili.
»Ne zanašajmo se na druge!«
Po besedah izkušenega reševalca iz vode Dejana Jelena je najboljša odločitev preventiva. Kot ocenjuje, je na večini slovenskih kopališč za varnost dobro poskrbljeno. Kot največjo težavo izpostavlja, da se ljudje preveč zanašajo na druge.
»Ob tej ›telefonski maniji‹ ljudje pogosto pozabijo na svoje bližnje, predvsem na otroke, ki se tudi zaradi tega pogosto znajdejo v težavah,« zaskrbljeno ugotavlja in poudarja, da v lahko vodi od trenutka nesreče do tragičnega razpleta preteče zelo malo časa
Kot še poudarja, je prvi pogoj za varno kopanje dobro znanje plavanja. »V vodo nikdar ne hodimo, če se počutimo slabo ali po obilnem obroku, v vodo ne skačemo, če je telo pregreto, na temperaturo vode se postopoma pripravljamo, prav tako nikoli ne skačemo v kalno vodo in kadar ne poznamo njene globine.« Med nasveti za varno kopanje Jelen omenja še, naj ne plavamo sami daleč od obale in naj ne uporabljamo blazin za plavanje v globoki vodi, saj ne nudijo varnosti. Pri tem še posebej poudarja, da se je treba zavedati, da je kopanje v nevihti nevarno. Pri uživanju v vodi se izogibajmo nevarnim, nepreglednim mestom in močnim tokovom. »Predvsem otrok nikoli ne puščajmo samih brez nadzora ob in v vodi, tudi v plitvi vodi ne,« opozarja. Vsako leto namreč (pre)večkrat tudi sam posreduje v primerih, v katerih se znajdejo otroci zaradi nepozornosti in neodgovornosti staršev.
|
Utopitev ni nikoli filmska Dejan Jelen ob tem podarja, da večina ljudi zmotno misli, da utopitev spremlja veliko kričanja, mahanja, kriljenja in »špricanja«. »Ljudje imajo v glavi filmske utopitve. In to je narobe!« Zaradi želje, da bi ljudi ozavestil in podučil, kako nepredvidljiva je voda in kako hitro se lahko v naši neposredni bližini zgodi tragedija, že nekaj let pred osrednjo kopalno sezono na svojem profilu socialnega omrežja deli članek Italijana Maria Vittoneja, ki velja, kot pravi Jelen, za enega največjih strokovnjakov na področju reševanja iz vode, utapljanja in varnosti na morju. V članku, ki ga je v slovenščino uradno prevedla Janja Strozak, je opisan prizor, ki ga je doživel izkušen nekdanji reševalec iz vode. Ko se je vozil s svojim čolnom, se je nenadoma ustavil, oblečen skočil v vodo in z vso močjo plaval proti paru, ki se je zabaval v vodi med zasidranim čolnom in plažo. »Verjetno ta človek, ki plava proti nama, misli, da se utapljaš,« je mož rekel ženi, s katero se je glasno zabaval v vodi. »Nič ni narobe. Kaj počne?« je žena vprašala malce nejevoljno. »Midva sva v redu!« je zakričal mož proti njemu. Vseeno se nekdanji reševalec na ta stavek ni oziral in je še naprej z vso močjo plaval proti njima. »Umakni se!« je zakričal, ko je priplaval do njiju in se pognal naprej. Zakaj? Takoj za njima, približno pet metrov stran, se je utapljala njuna 9-letna hči. Reševalec je priplaval do nje in jo rešil. Deklica ga je takoj prijela in v solzah zakričala: »Oče!« Kako je lahko nekdanji reševalec iz daljave opazil, česar oče ni ni videl, čeprav je bil veliko bližje? Utapljanje ni dramatično, kot misli večina ljudi. Reševalec je na podlagi znanja in večletnih izkušenj prepoznal utapljanje. Oče je, kot večina drugih, menil, da je utapljanje videti tako, kot to prikazuje televizija. V nadaljevanju članka nato Vittone zapiše, da bi si moral vsak, ki čas preživlja ob ali v vodi, prej prebrati, kakšni so pravi znaki utopitve. Z opisanim primerom je reševalec pokazal, da se je deklica, vse dokler ni po zaslugi reševalca prišla do moči in zakričala, utapljala v popolni tišini. »Naravni odziv organizma na utapljanje človeku namreč onemogoča kričanje in spuščanje glasov. Gre za odziv telesa tik pred utopitvijo oziroma med utapljanjem. Seveda zaradi tega utapljanje ni niti približno tako dramatično, kot je prikazano na televiziji. Kadar se oseba utaplja, je prisotnega zelo malo ali nič pljuskanja.« Da ljudje resnično premalo poznamo znake utapljanja, nakazuje tudi grozljiva statistika, s katero je leta 2018 postregel italijanski strokovnjak. Kar polovica otrok se namreč utopi v neposredni bližini staršev. |
»Reševalci nismo varuške«
Na brezbrižnost ljudi, ki ob obisku kopališč hitro pozabijo na svet okoli sebe in na bližnje, tudi na otroke, opozarja tudi Domen Janežič, prav tako dolgoletni reševalec iz vode, ki je s svojim podjetjem, ki zagotavlja tovrstne storitve, prisoten ob robu številnih slovenskih bazenov in tudi na naravnih kopališčih.
»Reševalci iz vode nismo varuške, varnostniki, policisti ali čistilke. Čeprav se od nas nemalokrat pričakuje prav to,« pravi Domen Janežič. Kot ugotavlja, se v zadnjem času vedno pogosteje dogaja, da starši otroke pripeljejo na bazen in jih prepustijo reševalcem v varstvo. »Oče gre na pivo, mama se ukvarja s telefonom, otroci pa so prepuščeni sami sebi in svoji domišljiji. Zaupani nam v varstvo. In ko pride skupaj nekaj razposajenih otrok, ki so brez starševskega nadzora, je recept za nesrečo napisan,« pravi.
Kot razkrije, se je v letošnji kopalni sezoni že srečal s primerom, ko se je oče v bližnjem bifeju tako napil, da je pozabil, da je na bazen prišel z otroki. »Verjamem, da v teh časih vsi potrebujemo ›odklop‹, pa vendar kopanje in alkohol ne gresta skupaj. Sploh kadar smo odgovorni tudi za druge,« poudarja Janežič. Samo v tem primeru je bilo ogroženih več oseb. Otroci so bili brez nadzora in tako bi se lahko prej znašli v neljubi situaciji, prav tako je svoje življenje močno ogrozil opit oče. »Alkohol in vročina sta idealna kombinacija za dehidracijo. Ta lahko hitro pripelje do številnih težav. Prav tako je smrtno nevarno tako ›izmučeno‹ in pregreto telo prehitro ohladiti v vodi,« nekatere možne nevarnosti povzame sogovornik.
|
Usoden je en skok V osrednji slovenski bolnišnici so letos (do 1. avgusta) zabeležili že 15 poškodb zaradi skokov v vodo. Vedno znova zato kopalce pozivajo, naj ne skačejo v kalno vodo, in kadar niso prej preverili njene globine. Prav tako naj se skokom odrečejo, kadar so pod vplivom alkohola. Poškodbe, ki so pogosto posledica takšnih skokov, so lahko tudi zelo hude, opozarja asist. dr. Marko Jug, dr. med.,specialist travmatologije. Večinoma gre za trenutek nepazljivosti, ki lahko popolnoma spremeni ne samo življenje poškodovanca, temveč njegovega celotnega socialnega okolja. »Poškodbe po skokih v vodo so hude in prizadenejo vratno hrbtenico, ki je najbolj občutljiva in krhka. Nekateri poškodovani ne morejo več uporabljati nog, pogosto niti rok, nekateri po poškodbi hrbtenice ne morejo samostojno dihati in so odvisni od aparata. Takšen posameznik ne more več opravljati vseh svojih osnovnih bioloških funkcij, popolnoma je odvisen od pomoči drugih.« Vsaka poškodba ima posledice V Splošni bolnišnici Celje letos na srečo tako težkih poškodb hrbtenice ali glave, ki bi bile posledica skoka v vodo, še niso obravnavali, je povedal Andrej Strahovnik, dr. med., specialist travmatologije. So pa obravnavali več drugih poškodb, ki so posledica poletnih športnih dejavnosti. »Kar nekaj je že bilo poškodb otrok po padcih s kolesi ali skiroji, obravnavali smo že tudi nekaj zelo grdih poškodb komolcev, ki so nastale ob skakanju na trampolinu,« specialist celjske travmatologije opozori na nekaj najpogostejših poletnih nevarnosti. Ob tem poudari, da zdravniki opažajo, da ljudje ob številnih dejavnostih – tudi adrenalinskih – ne uporabljajo vse zaščitne opreme, ki je na voljo. »Pri vsem, kar počnemo poleti, ko je ozračje vroče in se lahko telo hitro pregreje, moramo biti še toliko bolj previdni. Marsikatero poškodbo, bolezen oziroma poslabšanje bolezenskega stanja lahko preprečimo,« pravi in izpostavi predvsem pomen primerne in pravočasno hidracije. »Dehidracija in pregretost zaradi prevelike izpostavljenosti vročini lahko vodita do številnih zapletov, ki so lahko še posebej pri starejših in otrocih zelo resni – odpoved srca, motnje ritma srca, omedlevica ...« Zelo nevarna je lahko tudi hitra ohladitev. »Nobena velika sprememba za telo ni dobra,« še opozarja Strahovnik. |
»Vsaka poškodba, tudi še tako banalna, ima posledice. Tudi zlom mezinca lahko ima posledice. Vsaka drobna poškodba vodi v stanje, ki ni več enako stanju pred njo. Tega se premalo zavedamo in smo velikokrat precej brezglavi,« pravi travmatolog Andrej Strahovnik.
Preberite več v Novem tedniku
