Inženirka logistike je postala terapevtka
Da za nove življenjske oziroma poslovne izzive ni nikoli prepozno, dokazuje Maruša Janžekovič, ki je še pred kratkim kot inženirka logistike delala v enem od logističnih centrov, nato je v bližini Slovenskih Konjic odprla masažno-terapevtski salon. Gre za dva povsem različna svetova, priznava. Povod, da je zapustila enega in stopila v drugega, so bile sinove težave z zdravjem. Zaradi želje, da bi mu lahko pomagala, se je na različnih izobraževanjih poglobila v energije, njihovo delovanje in učinkovanje. Danes je mojstrica reikija in terapevtka svetlobne terapije Bioptron. »Ne predstavljam si več, da bi počela kaj drugega kot pomagala sebi in drugim. Neopisljivo lep občutek je to,« pravi.
Pravi, da je že v odraščajočih letih svojo domišljijo prenašala na liste, kasneje tudi na platno, zelo rada je risala tudi grafite in junake iz risank. Njene risbice so bile pogosto razstavljene na hodnikih osnovne šole, v srednji ekonomski šoli je njen talent opazil profesor likovne umetnosti. V njej je že takrat tlela tiha želja po samostojni razstavi. In želja se ji je po več letih uresničila, saj je imela lani razstavo mandal v Graščini Oplotnica.
Sesul se ji je svet
Kazalo je, da bo izbrala študij, povezan z umetnostjo, a se je vpisala na fakulteto za logistiko in po pridobljenem nazivu diplomirana inženirka logistike delala v kar nekaj podjetjih, nazadnje v enem od logističnih centrov.
Je mama treh otrok, ki so osmislili in obogatili njeno življenje, saj se ob njih nenehno uči in osebnostno raste, pravi. Priznava, da se ji je sesul svet, ko je rodila sina multialergika. »Bil je alergičen na mleko, jajca, gluten, vse koščičasto sadje in vso zelenjavo, konzervanse, barvila, krompirjev škrob, mačjo dlako in klor. Imel je rane po celem telesu in hude težave s črevesjem. Koža ga je srbela in pekla, težave so mu blažili na različne načine. Vrstile so se številne neprespane noči. Takrat še ni bilo na voljo toliko trgovin s prehrambenimi izdelki, ki bi bili primernimi zanj. Primorani smo se bili voziti v oddaljena mesta, da smo mu kupovali ustrezno hrano. Včasih sem mu kaj spekla doma. Predvsem sem dosledno skrbela, da je imel vedno na voljo zdravo, svežo in nepredelano prehrano. In tudi, da je bil čim manj izpostavljen stresu. Poleg tega se je zdravil z bioresonanco,« se spominja napornega in stresnega triletnega obdobja, ki se je končalo uspešno. Danes je njen sin zdrav fant in to brez diete.
Sinove težave so izostrile njeno občutljivost za energije, tako pozitivne kot negativne. »Vedno bolj sem postajala pozorna na to, kako se počutim. Opazila sem, da moje počutje vpliva na počutje mojih otrok. Če se nisem počutila dobro, sem slabše počutje zaznala tudi pri njih in obratno. Ko sem bila umirjena in zadovoljna, so bili takšni tudi oni.«
Zato jo je vedno bolj vleklo v svet energij in alternativnega zdravljenja. Željna je bila tovrstnega znanja. Najprej je opravila tečaj usui reikija. To je tehnika s polaganjem rok in z dotikom, kar prinaša olajšanje in blaženje bolečine, pojasni. »Najprej sem se naučila, kako si z usui reikijem lahko pomagam sama, kasneje še, kako lahko pomagam drugim. Poleg tega sem preučevala sproščujoče učinke nekaterih glasbil, kot sta boben djembo in oceanski boben, na človeka. Zato smo kupili ta glasbila in danes v našem domu ustvarjajo prijetnejše vzdušje.« (Foto: Andraž Purg)
Članek lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 10. oktober 2024!
