Kje in kdaj se rodijo raziskovalci?
Letos je bil drugačen tudi tradicionalni Dan raziskovalcev, na katerem so vsako leto številne izobraževalno-raziskovalne ustanove konec septembra predstavile svojo dejavnost, raziskovalne dosežke in eksperimente ter s tem pri mladih spodbujale veselje do naravoslovja in zanimanje za raziskovanje. Namesto pestrega dogajanja na stojnicah in izvajanja zanimivih poskusov na ploščadi pred Osrednjo knjižnico Celje je bil dogodek letos le na spletu, kjer se je predstavilo 16 partnerskih ustanov Regijskega študijskega središča, ki vsako leto pripravi omenjeni dogodek. Le posvet z naslovom Celje – mesto mladinskega raziskovanja je organizatorjem uspelo izpeljati v živo. Tokrat so nekdanji učenci OŠ Ljubečna, danes uspešni na različnih področjih, obudili spomin na svoje raziskovalne začetke ter na pomen mentorjev in njihovih spodbud za kasnejše odločitve o poklicnih poteh.
»V Celju ima organizirano mladinsko raziskovalno delo več kot 40-letno tradicijo. Lani so mladi pripravili 120 raziskovalnih nalog, 61 se jih je uvrstilo na državno srečanje, 11 jih je tam prejelo zlato priznanje, 18 srebrno. Pri tem je sodelovalo več kot 120 mentorjev, 250 raziskovalcev in sto članov ocenjevalnih komisij,« je podatke povzela direktorica RŠS Katja Esih.
V teh številkah so zajeti tudi mladi raziskovalci iz OŠ Ljubečna, kjer učiteljica Marjeta Gradišnik Mirt že več kot dve desetletji skrbi za raziskovalno dejavnost. V teh letih je 320 učencev izdelalo 144 nalog, mnogi so se uspešno predstavili tudi na državni ravni. Pri prvih raziskovalnih začetkih je bila nepogrešljiva tudi za sodelujoče na okrogli mizi. Ti so dosegli zavidljive karierne uspehe tako doma kot v tujini. Svoje razmišljanje so v pogovoru z Majo Ratej predstavili dr. Anton Potočnik, raziskovalec v raziskovalnem inštitutu Imec v Belgiji, dr. Ana Kroflič, analitičarka na področju spektrometrije v Krki, Urh Ferlež, diplomant slovenščine in francoščine, avtor sedmih raziskovalnih nalog, Simon Cirkulan, biolog in ustanovitelj Tropske hiše v Celju, in Sabrina Janežič, prej Zavšek,pevka, mednarodno izobražena učiteljica petja in novinarka. Udeleženci so se pogovarjali o tem, kako jeraziskovalno delo v šoli vplivalo na njihovo kasnejšo karierno pot, kakšno podporo so imeli pri svojem raziskovanju, kako bi bilo treba krepiti raziskovalnega duha mladih in kaj bi bilo treba narediti, da bi vrhunski raziskovalci po študiju ostali v Sloveniji. Zanimivo je, da so se vsi strinjali, da je bila spodbuda v osnovni šoli ena najbolj pomembnih za njihovo nadaljnjo pot in da je treba vztrajati pri tem, kar človeku narekuje srce. A pot do tja ni enostavna in okolje je običajno premalo spodbudno za vse, ki želijo nekaj več.
Preberite več v Novem tedniku
