Krvodajalstvo premaguje pandemijo
Vsak je možni prejemnik krvi. Vsakomur se lahko v naslednji sekundi zgodi nekaj, zaradi česar brez krvodajalcev ne bi mogel preživeti. Medtem ko cel svet razžirajo in delijo različna mnenja o novem koronavirusu, se na krvodajalce pogosto pozablja. Oni so vedno tu. Za vse nas. Čeprav v ozadju, še vedno plemenito opravljajo nalogo – darujejo kri. Malo je besed v javnosti o tem, da je krvodajalstvo tisto področje v zdravstvu, ki je bilo zaradi epidemije močno na prelomnici. A je zmoglo zaradi poguma in vztrajnosti krvodajalcev.
V tiskani izdaji Novega tednika tudi o tem, kako potekajo krvodajalske akcije na terenu. Objavljena je zgodba očeta - ki je kri daroval že stokrat - in njegovega sina, ki je ob stotem darovanju krvi svojega očeta kri daroval - prvič. Tako ohranja hvalevredno družinsko tradicijo.
Slovenija, predvsem naše območje, slovi po tem, da je krvodajalcev ogromno, da jih ne ustavi strah zaradi virusa, ampak jih naprej žene želja po pomoči sočloveku. Medtem ko iz vseh informacijskih kanalov »špricajo« novice o preobremenjenosti zdravstvenega sistema, le malokdo ve, da so v začetku epidemije delo v Transfuzijskem centru Celje zaradi razmer čez noč popolnoma reorganizirali, da so lahko omogočili eno najpomembnejših oskrb bolnikov – oskrbo s krvjo.
V Transfuzijskem centru Celje do zdaj primera okužbe med zaposlenimi ali med krvodajalci ni bilo. Zaščitni ukrepi so na izredno visoki ravni, upoštevajo jih tudi vsi krvodajalci. Enako je na terenskih krvodajalskih akcijah, kjer so zaščitni ukrepi še toliko bolj pomembni. »Na področju krvodajalstva si ne moremo privoščiti, da bi kdo od zaposlenih zbolel ali bil v karanteni,« pravi predstojnica transfuzijskega centra Janja Pajk, dr. med., specialistka transfuziologije.
Krvodajalstvo je bilo – sicer v senci vseh ostalih tem, ki so povezane z novim koronavirusom – eno najbolj izpostavljenih področij dela že prve dni pojava okužb v Sloveniji. »Čez noč smo morali reorganizirati delo,« pravi Pajkova. V centru so potrebovali še dve osebi, ki sta morali odgovarjati na telefonske klice, se pogovarjati s krvodajalci, da bi presodili, ali so zaradi pojava novega koronavirusa primerni za darovanje krvi. Če je obstajal najmanjši sum okužbe ali stika z okuženo osebo, so krvodajalce morali izločiti zaradi tveganja okužb. »Uvedli smo vstopno točko, kjer merimo temperaturo, izvedemo razkuževanje, zapišemo podatke o krvodajalcih … Skrbimo, da jih sprejemamo individualno, pri čemer strogo upoštevamo varnostno razdaljo,« razlaga sogovornica.
Brez izjemnega občutka za sočloveka na področju krvodajalstva ne gre. »Ne glede na vse razmere sem izjemno hvaležna vsem, zaposlenim, Rdečem križu in predvsem krvodajalcem,« dodaja predstojnica.
Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika.
