Arhiv NTRC

Upokojeni ekonomist in politik Lojze Posedel, ki je Občino Žalec vodil tri županske mandate, en mandat je bil tudi poslanec v državnem zboru, je redno opravljal menedžerske zdravniške preglede, na katerih so izvidi krvi kazali postopno višanje PSA (prostatični specifični antingen), vendar temu najprej ni posvečal posebne pozornosti, saj se ni počutil slabo in tudi bolečine ga niso pestile. »Na pregledu leta 2010 mi je zdravnik rekel, da se je vrednost PSA povzpela na 10, zato mi je svetoval temeljit specialistični pregled. Bil sem prepričan, da bo vse v redu. A ni bilo. Takrat sem bil star 55 let.«

Tisti novembrski večer

Pravi, da ne bo nikoli pozabil novembrskega dne pred štirinajstimi leti, ko ga je poklical zdravnik in povabil na pogovor v bolnišnico. »Slutil sem, da zame nima dobrih novic. A tega takrat ženi Juliji še nisem omenil. Ker sva imela tisti dan povabljene prijatelje na večerjo, sem ji predlagal, da bi se dobili v restavraciji. Ko smo se zvečer zbrali, sem jim rekel, da imam opravek v Celju in da se bom kmalu vrnil. Povsem miren sem se odpeljal v celjsko bolnišnico, kjer mi je zdravnik povedal, da imam raka prostate. Najprej sem se kot najbrž mnogi pred menoj vprašal, zakaj ravno jaz. Zdravnik mi je predstavil vse možnosti zdravljenja, a sem se takoj odločil za operacijo prostate. Želel sem se znebiti morebitne tempirane bombice v sebi.«

Kljub stresni novici se je tisti večer vrnil v restavracijo, kjer so ga čakali prijatelji. »Spraševali so me, kje sem bil, a jim nisem povedal resnice. Nasprotno. S pripovedovanjem šal sem poskrbel za prijetno in sproščeno vzdušje. Res ne vem, kako mi je to uspelo. Med vožnjo domov sem ženi povedal za diagnozo. Jokala je. Tolažil sem jo, da ni konec sveta. Da me čez nekaj mesecev čaka operacija in da verjamem v ozdravitev,« se spominja tistega novembrskega večera.

Kot Robert de Niro

Takrat je služboval kot poslanec v državnem zboru. Odločil se je, da o svoji diagnozi sodelavcem ne bo govoril, zaupal jo je le poslanskemu kolegu Alojzu Potočniku. Spomni se, da mu je nekaj dni pred operacijo rekel, da ga občuduje, kako miren je, ob čemer je hudomušno dodal: »A veš, da je v vsem tudi nekaj dobrega? Po operaciji se boš ženskam lahko predstavljal, da si takšen kot Robert de Niro. Najbrž te bodo vprašale, kako to misliš, in jim boš pojasnil, da tudi ta velika filmska zvezda že več let nima prostate. S to izjavo me je do solz nasmejal.«

Vsaka operacija prinaša tveganje, zato se je želel dobro psihično pripraviti nanjo. Pogosto se je pogovarjal s prijateljem Tonetom, ki jo je uspešno prestal. »Spomnim se dne, ko sem prišel v celjsko bolnišnico, operirali so me v četrtek. Povsem sem zaupal izvrstnemu urologu dr. Sandiju Poteku in celotnemu zdravstvenemu timu, ki je poskrbel, da je vse nemoteno potekalo. Ker ni bilo zapletov, sem se v soboto lahko vrnil domov in se v nedeljo že odpravil na krajši sprehod po naši ulici.«

Pohodništvo je že vrsto let Lojzetova velika ljubezen. »Ker sem nekaj tednov po operaciji še nosil kateter, sem si vrečko zavezal okoli stegna, si oblekel trenirko in se podal na sprehod, ki sem ga iz dneva v dan podaljševal. Ponovno sem se povzpel tudi na Hom. Pred operacijo sem prišel na vrh v dvajsetih minutah, po operaciji v uri in pol. Ko sem stal na vrhu, me je prevzel občutek neizmernega zadovoljstva in hvaležnosti. Takšni podvigi so v meni utrjevali vero v dobro.«   (Foto: Nik Jarh)

Članek si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšel 2. novembra 2023.