Sveti gral sredi gozdnega sveta
V poletnih dneh številne prevzame gobarska strast. Slovenci kot tako imenovan gobarski narod poznamo jurčke in lisičke, nekateri še kakšno gobo več. Celjan Janez Gorenšek pa poudarja, da gobe še zdaleč niso le kulinarični presežek, ampak da kraljestvo gliv v gozdu skriva neštete možnosti za lajšanje različnih tegob. Glive nam lahko pomagajo tudi pri čiščenju okolja in celo v gradbeništvu.
Da gobe v vzhodnih kulturah dojemajo kot sveti gral zdravja, o čemer pričajo tudi prevodi njihovih imen, pravi Gorenšek, ki kot vodja Inštituta za aplikativno mikologijo in biotehnologijo v teh dneh na Reki v občini Laško ureja laboratorij. »Takšno dojemanje gob izvira iz tradicionalne rabe teh organizmov. Zapisi o zgodovini vzhodnjaških kultur segajo najdlje. Nekoč je znanje o zdravilnih učinkih gob zagotovo obstajalo tudi pri nas. Sčasoma se je izgubilo. Verjetno tudi zaradi razvoja sintezne kemije.«
Med 2000 užitnimi gobami je po besedah sogovornika kar 700 takšnih, ki imajo farmakološke učinke. Pripravki iz takšnih organizmov, ki jih izdelujejo marsikje po svetu, lahko krepijo imunski sistem, pomagajo v boju proti raku, virusnim obolenjem, uravnavajo jetrno biokemijo, črevesno mikrofloro, krvni sladkor. Navdušenec nad svetom gliv je pojasnil, da so gobe tudi dober vir mikrohranil in aminokislin. Gobe, ki so jih nedavno vzgojili pod okriljem njegovega inštituta, so imele v suhi snovi 20 odstotkov beljakovin. Če dnevno zaužijemo sto gramov gob, nam lahko zagotovijo 30 odstotkov dnevnih potreb po mikrohranilih. To je, kot pravi Gorenšek, povsem v nasprotju s tistim, kar je o gobah izvedel v srednji šoli. Takrat mu je profesorica namreč dejala, da so gobe neprebavljive, da nimajo prehranske vrednosti in so zgolj začimba.
Gobe 365 dni na leto
Medtem ko je Kitajska razvoj pridelave gob opredelila v svoji nacionalni agendi in jih proizvaja izjemne količine, so v Sloveniji razmere povsem drugačne. Gorenškov laboratorij, ki je trenutno največji proizvajalec pri nas, trenutno tedensko proizvede tono substrata, iz česar je mogoče v 45 dneh pridelati 200 kilogramov gob. Gorenškov cilj je te številke bistveno povečati.
Kako se pridelava gob obnese v gobarnah, vzpostavljenih na kmetijah, zadnja tri leta preizkuša pod okriljem enega od evropskih projektov, katerega vodilni partner je Univerza v Mariboru. Kmetje kot substrat za rast medicinskih ali jedilnih gob uporabljajo posebej pripravljeneostanke kmetijske proizvodnje, na primer lesne sekance, žagovino, koruzna stebla. Na tem substratu gojijo enega od sevov bukovega ostrigarja, ki dobro uspeva v našem okolju. »Številni gostinci v Celju in okolici so nad temi gobami navdušeni. Ker gre za nadzorovane pogoje pridelave, je kakovost gob ves čas enaka. Vse vstopne surovine so nadzorovane, pridelava je povsem ekološka,« je pojasnil sogovornik. Kot eno od prednosti gobarn je omenil, da so tako sveže gobe na voljo 365 dni na leto. Pridelava gob je za gospodarje kmetij kot dopolnilna dejavnost lahko dober vir zaslužka.
Ko je cikel pridelave gob sklenjen, je substrat uporaben kot kompost za ekološko pridelavo zelenjave v rastlinjakih. Za pridelavo paradižnika ga že uporabljajo tri kmetije po državi. Gorenšek je prepričan, da je to dobrodošel korak pri krepitvi samooskrbe. »Hrana iz drugih držav bo v prihodnje še bolj draga. V Španiji so zaradi kmetijske pridelave počrpali ogromno vode, spopadajo se s sušo, zdaj se zanašajo na razsoljevanje morske vode.«
Foto: Andraž Purg
Janez Gorenšek: »Več kot 70 odstotkov rastlin uspeva v simbiozi z glivami, brez njih ne bi mogle obstajati. Če gliv ne bi bilo, naša narava še zdaleč ne bi bila takšna, kot je. Biomase gliv je na svetu več kot lesne biomase. Gobe sodijo tudi med največje organizme, v državi Oregon v Združenih državah Amerike obstaja štorovka, ki obsega površino več hektarjev.«
Preberite več v Novem tedniku
