VONARSKO JEZERO – Analiza tal pokazala vsebnost težkih kovin
Da ponovna ojezeritev Vonarskega jezera s kakovostno vodo v akumulaciji ni izvedljiva, je ena od bistvenih ugotovitev študije o revitalizaciji omenjenega jezera. Študijo je naročila Direkcija RS za vode, kjer nam na novinarska vprašanja glede ugotovitev niso odgovorili v zakonsko določenem roku. Smo pa študijo, ki med drugim omenja, da so v sedimentih prekoračene mejne vrednosti težkih kovin in da bi imela voda ob ponovni ojezeritvi močno preveliko obremenjenost s hranili oz. s fosforjem, pridobili glede na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je nad ugotovitvami presenečen. »Če so razmere res tako slabe, jih je treba sanirati,« je odločen.
Glavni nameni študije, ki jo je po naročilu direkcije za vode oz. okoljskega ministrstva izvedlo podjetje Hidrosvet, je bilo preveriti vpliv ponovne ojezeritve na vodni režim, preveriti sestavo tamkajšnjih sedimentov in možnost njihove nadaljnje uporabe oz. načina deponiranja ter preveriti, kako bi ojezeritev vplivala na stanje voda.
Izvajalec študije je na območju akumulacije Vonarje, ki je delovala do leta 1988, nato je prevzela vlogo suhega zadrževalnika visokih vod Sotle, naredil 15 razkopov za določitev geomehanskih lastnosti sedimenta oz. usedline. V petih razkopih je novomeška enota Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano izvedla kemijsko analizo sedimentov.
Glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh je na enem razkopnem mestu presežena mejna vrednost kadmija. Na treh razkopnih mestih so bile glede na omenjeno uredbo presežene mejne vrednosti niklja, na dveh razkopnih mestih so bile za to težko kovino presežene opozorilne vrednosti. Na štirih razkopnih mestih so bile presežene opozorilne vrednosti svinca, na enem razkopnem mestu je ta težka kovina presegla kritično vrednost koncentracije glede na uredbo. Analiza je za tri razkopna mesta pokazala preseženo mejno vrednost kroma, na dveh razkopnih mestih je bila za ta element preseženo opozorilna vrednost. Kako pa je z arzenom? Njegova mejna vrednost je bila presežena na enem razkopnem mestu.
Pri tem dodajmo pojasnilo, da so pri mejnih vrednostih učinki in vplivi na zdravje človeka in okolja sicer še sprejemljivi. Pri opozorilnih vrednostih se pri določeni rabi tal že pojavlja verjetnost škodljivih vplivov na zdravje človeka in na okolje. Pri kritičnih vrednostih je koncentracija posamezne nevarne snovi v tleh tako velika, da se pojavijo škodljivi učinki ali vplivi na človeka. Tla niso primerna za pridelavo rastlin, za namen prehrane ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode.
Študija navaja, da rezultati vsebnosti težkih kovin v suhi snovi sedimentov sicer ne predstavljajo tudi koncentracije vrednosti parametrov, ki bi se iz sedimentov izlužila, če bi ti ponovno prišli v stik z vodo. Koncentracije raztopljenih težkih kovin ob ponovni ojezeritvi bi bilo mogoče bolje opredeliti z izluževalnimi poizkusi.
Več o tem, kakšen zalogaj bi predstavljalo ravnanje z odstranjenimi sedimenti in o vrtoglavi oceni stroškov ukrepov, s katerimi bi skušali izboljšati stanje vode, preberite v Novem tedniku.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku
