Decembra lani je po mestu zavel glas Celjank, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranitvi duše mesta. Spregovorile so na pobudo in povabilo Andreje Cepuš. Takrat so obljubile, da bodo svojemu mestu podarile nekaj, kar bo darilo vsem občanom. Odločile so se, da bodo zasadile tri divje češnje. Čeprav naj bi te svoj prostor na nabrežju Savinje dobile že aprila ob občinskem prazniku, takrat to zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče. Stanje na zdravstvenem področju ni danes nič bolj rožnato, a ravno zato je zdaj pravi čas za sajenje, ne le divjih češenj, tudi navdiha in upanja.  

December je poseben mesec v letu, ko v našem vsakdanu zavlada drugačen utrip, bolj sproščen, ko se posvetimo zimskim športom in rekreaciji, če je le narava naklonjena. To je mesec, poln želja in pričakovanj, ki se stopnjujejo z bližanjem konca leta. Tako je bilo vedno, tudi v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, čemur smo namenili tokratni zapis v naši že nekaj mesecev stalni rubriki ob letošnjem jubileju Novega tednika.

Zaradi poostrenih ukrepov za preprečevanje virusa so svoja vrata zaprle tudi cerkve. Nekateri duhovniki iz naše regije so se odločili, da ne bodo sedeli križem rok. Vanči Arzenšek iz Petrovč, Alojz Kačičnik s Ponikve pri Šentjurju in Klemen Jager iz Laškega so svete maše iz tamkajšnjih cerkva s pomočjo sodobne tehnologije preselili na Facebook. Kljub temu da najprej tako kot še nekaj preostalih slovenskih duhovnikov s tovrstno potezo niso naleteli na odobravanje škofov, so ti naposled le popustili in dovolili virtualni stik z ljudmi.

  Bi prijala sveža kopriva na kruhu? Ali pečene gobe sirovke s praženim kostanjem z repo? Takšnih živil na boste našli v trgovini, ampak jih lahko večino naberete, ko stopite čez svoj prag. Zanje ne plačate z denarjem, ampak s svojim časom, ki ga preživite v naravi. Tako raznolik svet divje kulinarike na preprost način pojasni Karmen Gajšek iz Lesičnega. Poudarja, da so divje užitne rastline po prehranski moči v povprečju tri- do štirikrat bolj bogate kot gojena zelenjava. »Velikokrat uspevajo v težkih razmerah – od suhih travnikov, mokrišč do skalovitih območij, kjer so na milost in nemilost izpostavljene večjim temperaturnim nihanjem, UV-žarkom, toči in podobno. Da preživijo, razvijejo močne zaščitne učinkovine, po katerih se razlikujejo od gojenih rastlin. To je lahko eden od razlogov, da divji svet okoli sebe prepoznavamo in ga ob odgovornem nabiralništvu tudi užijemo.«