Mestni svetnik Levice Sergej Gajić je na zadnji seji mestnega sveta MOC predstavil pobudo o ponovni postavitvi Šubičevega paviljona. Ta je nekoč stal ob Ulici XIV. divizije v Celju in je bil ob širitvi ceste odstranjen z obljubo, da bo kasneje stal na drugem mestu. Od tega je že skoraj dvajset let in v tem času se to ni zgodilo. Vprašanje je, kje sploh so shranjeni deli paviljona in v kakšnem stanju so. Gajić je zato občini predlagal, naj z območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije preuči možnosti o ponovni postavitvi oziroma vrnitvi Šubičevega paviljona.  

Prve baletne korake je naredila pri štirih letih v konjiški glasbeni šoli, pri osmih je začela obiskovati nižjo baletno šolo v Mariboru. Pravi, da je baletne ure najprej doživljala zgolj kot prijetno druženje s sovrstnicami, a je balet postopoma tako vzljubila, da je učenje nadgrajevala v Londonu in zatem eno leto plesala v Sankt Peterburgu. Danes je članica baletnega ansambla SNG Maribor. Čeprav je na začetku baletne kariere, se je izkazala že v nekaj vidnejših vlogah. Številne pohvale je požela kot Urška v baletni predstavi Povodni mož, ki so jo uprizorili na Blejskem jezeru ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

  Fontane, skulpture in kipe smo vrsto let opazovali v parkih, ulicah in na trgih. Zadnja leta je vedno več takšnih elementov uporabljanih za krasitev krožišč. Na Celjskem v zadnjem času poglede med drugim priteguje 12-tonski stekleni zmaj, ki ga je v sredino krožnega krožišča postavila Občina Kozje. Kakšna sporočila želijo pri opremljanju krožišč posredovati lokalne skupnosti? Kako zbirajo zamisli in kako iščejo ustvarjalce? Zakaj rože in grmički na tistih nekaj kvadratnih metrih niso dovolj? Ali skulpture v krožiščih morda nagovorijo več ljudi kot v galeriji?