»Izkušnja je bila naporna in stresna, a je bila prežeta tudi s plemenitim občutkom solidarnosti in povezanosti,« pravi Amadej Vidmar, ki se je kot član slovenske reševalne odprave sredi julija v hudi vročini bojeval proti ognjenim zubljem v Severni Makedoniji. Goreli so borovi gozdovi, grmičevje in travišča na približno 6000 hektarjev velikem območju. Makedonska vlada je razglasila krizne razmere in zaprosila za mednarodno pomoč, saj država nima razvite mreže prostovoljnih gasilcev. Poklicni gasilci, ki jih ni veliko, so slabo opremljeni in nezadostno usposobljeni. Slovenija je pomagala z dvema helikopterjema. Kot pravi 32-letni Amadej, sicer predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rimske Toplice, to ni bila njegova prva izkušnja gašenja obsežnega požara. Predlani se je pridružil gasilcem, ki so gasili na Krasu.

Sophia Jite Gbemuotor bo zapustila Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje. Odprla se ji je izjemna priložnost za igranje in šolanje na univerzi v Združenih državah Amerike.

Biti oskrbnik oziroma najemnik planinske koče je po izkušnjah planinskih društev sodeč, ki težko najdejo primerno osebje, vse prej kot sanjski poklic. A za Sebastijana Salmiča in Tjašo Vodeb je predstavljal ravno to. Dolgo sta si namreč želela, da bi nekoč lahko prevzela skrbništvo ene od koč. Pred dobrim letom sta svoje sanje začela uresničevati na Kopitniku. Pred kratkim sta najemno pogodbo s Planinskim društvom Rimske Toplice podaljšala še za pet let.

»Filcanje« oziroma polstenje je eden najstarejših načinov obdelave volne in prvi, s katerim smo se ljudje naučili delati lastne tkanine. Znanje o »filcanju« se je v naših krajih po drugi svetovni vojni izgubilo, saj volna ni bila več priljubljena med ljudmi, ki so imeli raje druge materiale. Tako pravi Špela Orešnik, Solčavanka, ki v središču vasi izdeluje izdelke iz »filca«, znanje, ki ga je pred skoraj dvajsetimi leti njena sovaščanka prinesla iz Avstrije, pa z veseljem deli z drugimi. Danes ima sredi Solčave atelje Franc in Liza filc.